Vida Tomšič Kon1unistična partija Jugoslavije v boju za en1ancipacijo žensk  VIDA TOMŠIČ KOMUNISTičNA PARTIJA JUGOSLAVIJE V BOJU ZA EMANCIPACIJO žENSK c OHK- Sociologi ja - z < rn ;u 396 N D TOMšič V. < r Komunistična <..... c OJ r <..... 305(497.1) - D z 1 "Tl "Tl \li\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ \\\\\\\\\\\\ll\\\l\ COBISS e 55000007050 ~ ČZDO KOMUNIST ~ L jublj an a 1978 UREDNIŠKI ODBOR SLOVENSKE IZDAJE KOMUNISTA: Loj ze Briški, predsednik, Boris Bavdek, Peter Bregar, Franc Bukovinsky, Sergej Cehovin, Zvone Filipovič, Rupko Godec, Da- nica Jurkovic, Alojz Kikec, Vlajko Krivokapic, Stanko Lepej , Martin Mlinar, Franc šali, Ivanka Šulgaj in Iztok Winkler. Ob 35-lebniai u stanovitve Slovenske protifašist ične ženske zveze v Dobrniču (oktober 1943) / Vida Tom šič : KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE V BOJU ZA EMANCIPACIJO ŽENSK Urednik Franček B rglez Korektura Lojze Pleš Oprema Miran Stopar T ehnični urednik Ciril Barborič Za založbo Vlajko Krivokapic Založilo : CZDO Komunist - TOZD Ljubljana Ljubljana, Zarni'kova 3 Tisk : tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana, 1978 Naklada: 2000 izvodov Slika na prVli strani: Vladimir LakoV'ič (olje 1953) Demonstracije Ljubljančank za 'izpustHev slovenskih ljudi iz italijanskih koncentracijskih talJorišč pred škofijo junija 1943  UVOD Članek »Komunistična partija Jugoslavije v boju za eman- cipacijo žensk« smo vzeli iz zbornika: Tito - štirideset let na čelu ZKJ,* za katerega je bil napisan. Objavljamo ga ob oblet- nici · prvega kongres·a Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ), da bi tako orisali globoke korenine in perspektivo boja, ki se je zlil v osvobodilno fronto in dolgoročne napore pa11tije, da na čelu delavskega razreda vključuje vse delovne ljudi v razredni boj. · Vida Tomšič je 1svoj članek zastavila na teoretičnih iz- hodiščih marksistične misli, ki je na prelomu dveh stoletij segla tudi že do .tedaj zaostale, polkolonialne agrarne dežele, ga vodila skozi čas, ki je postopoma utrjeval vizijo znan- stvenega socializma, ko se je teorija začela prelivati v prakso : pa vse do sedanjega trenutka, v katerem stoji socialistični politični sistem na osnovah samoupravljanja v službi človeko­ ve sreče. In problemi, ki 1SO svoj čas veljali za ženske, posta- jajo splošno družbeni. V članku bomo sledili težki usodi delovnih žensk v stari Jugoslaviji 1in naporom jugoslovanske Komunistične partije pri obveščanju, informiranju in organiziranju žensk v skupni boj delavskega razreda, v fronto naprednih 'sil. Članek sega nazaj, v same zametke delavskega gibanja na tleh jugoslo- vanskih narodov in narodnosti ob izteku 19. d.n v začetku 20. stoletja, ko so se pojavljali prvi vizionarji delavskega samo- upravljanja. Tako je skozi prizma· boja za emancipacijo žensk osvetljen potek postopnega revolucioniranja množic in njiho- vega zbiranja okrog KP. Proces rojevanja in krepitve Komu- nistične partije. Partije, ki se je tako kot agrarnega, nacio- * Tito štirideset let na čelu ZKJ - Združeni založniki - V slovenščini Partizanska knjiga - Ljubljana 1977. 3 nalnega, mladinskega in drugih vprašanj, lotila tudi ženskega, in ki se je znala ob pmvem času razmejiti s socialdemokra- tizmom in buržoaznim feminizmom. To je bila KPJ, ki je do napada agresorja že toliko dozorela, da je jugoslovanske na- vode in narodnosti popeljala skozi zmagovito revolucijo. Tako kot slavimo različne datume nastajanja in ustanav- ljanja frontnih organizacij, tako lahko sledimo identičnosti problemov. AFŽ Jugoslavije (antifašistična f1:1onta žena) in vse njene narodnostne in pokrajinske oblike so predstavljale se~ stavni del osv·obodilne fronte, ki je vključeval vse oblike boja - od oboroženega do zalednega. Ker so vsi ti napori in prizadevanja temeljito osvetljeni, je članek »Komunistična partija Jugoslavije v boju za emancipacijo žensk<< lahko osno- va za razpravo ob obletnici l. kongresa SPŽZ. Ko ta kongres obeležujemo, moramo osvetliti Slovensko protifašistično zve- zo kot nastanek in začetek neke organizacije, ki pa sodi v kontinuiran boj. Jeseni 1943. leta, točneje Hi. in 17. oktobra, je bil na osvo- bojenem ozemlju v Dobrniču l. kongres Slovenske protifa- šistične ženske zveze (SPŽZ). Slavimo torej petintrideset let. Ob tej priliki pa se moramo spomniti preteklosti, ki je pripeljala do u stanovitve SZŽZ. Cela vrsta življenj je vodila do dobrniškega kongresa, cela zgodovina. Bila so- to življenja, ki so jih ž-ivele ženske v času najhujšega človekovega zatiranja in krivic, brezpravnosti za prvimi tovarniškimi stroji, v šoLskih učilnicah, med zidovi navzven uglednih meščanskih družin, v zlaganih monngamnih zakonih, kjer je običajno cerkev služila kot edini javni pro- stor, kjer so se ženske lahko zbirale. Bila so to življenja kmetic, poljedelskih in industrijskih delavk, učiteljic in go- spodinj, študentk in služkinj in cela zgodovina nekega na- roda, ki so ga jarmili tuji kapital in domači izkoriščevalci. Čisto na kratko bi lahko rekli, da nam pomeni prvi kon- gres SPŽZ le kamenček v mozaiku upora žensk proti izkori- ščanj u in neenakopravnosti, manifestacija naprednosti žensk za tisto silo, ki je uspela .to napredno moč vključiti v boj in jo organizirati. Kajti Slovenci beležimo veliko politično in napredno razgibanost žensk že davno pred ustanovitvijo SPŽZ. 4 Angelca Ocepek Mira Svetina-Vlasta Značilna oblika boja slovenskih delavk in delavskih žena so bili štrajki. Prve beležimo že v začetkih sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Ljubljani in v revirjih. Ženske so hotele več kruha, enako plačilo za enako de1o, hotele so ovreči 7. paragraf državnega zakonika, ki je ženske izključeval iz splošne volilne pravice, bojevale so se zoper 30. paragraf zakona o društvih, ki je ženskam prepovedoval članstvo v po- litičnih društvih, bojevale so se za bolj človeški in krajši delovni dan. Slovenski socialni demokrati so 1896. leta ustanovili >>Ju- goslovansko socialdemokratično stranko«, ki je prevzela hein- feldski program avstrijske socialne demokracije in z njim zahteve za splošno, enako in direktno volilno pravico ne ozi- raje se na spol, zahtevo po osemurnem delavniku, prepoved nočnega dela in še posebej prepoved za delo, ki škoduje žen- skemu organizmu, ni pa zahtevala enakega plačila za enako delo, pa čeprav je bila to ena osnovnih zahtev gibanja za žensko enakopravnost. Potem so socialni demokrati začeli ustanavljati delavska prosvetna društva, v katerih so sodelo- 5 vale delavke, pa tudi druge ženske-socialistke (Ljudski oder v Trstu na primer). V Trs tu je 1897. leta začela izhajati »Slovenka« - usta- novljena s ciljem nacionalnega prebujanja. V »Slovenki« je sodelovala napredna slovenska učiteljica Elvira Dolinarjeva, k i je s svojimi idejami o slovenskih meščanih in malomešča­ nih, posebej pa še o družini (naslanjajoč se na Bachofena in Morgana), burila tedanjo družbo rin tako je časnik že 1902. pr enehal izhajati. »Jaz sem socialistka,« je zapisala Zofka Kvedrova, »am- pak stranko pustim lepo pri miru. Socialni demokrati preti- ravajo, krščanski socialisti, namreč naši, pa so tako prebita ošabni, da je strah ... <• Znfka Kvedrova, katere stoletnico r ojstva smo obeležili letošnjega aprila, sodobnica in prijatelji- ca 'srbskega revolucionarja in komunista Dimitrija Tucovica, je z »Misterijem žene« vznemirila tako liberalce kot klerikal- ce, ko je »misterij« odkrila v dvojni morali kapitalizma, v zapostavljanju dn izkoriščanju žensk. Zo.fki, ki je kot pisate~ ljica med slovenskimi socialnimi demokratkami ugotavljala gnilobo tedanje družbe, je ob izidu njenega »Misterija žene« vneto stopil v bran Ivan Cankar, ki o slovenski socialni de- mokraciji ni imel kaj prida boljšega mnenja od nje: »Stranka n i videla naroda, narod ni videl stranke.« Že v decembru 1920. leta je komunistična partija organi- zirala v Ljubljani zbor žensk, in to deset dni pred Obznano, ki je prepovedala delo komunistične organizacije. Tončka če­ čeva ,f fi Rezka Stenovic sta v revirjih delovali v partijski or- ganizaciji in ku1turnoumetniškem društvu »Svoboda« v Tr- bovljah, organizirali sta predavanja in razne zbore. ženske so organizirale prCYtestne zbore in demonstracije zoper draginjo in neenakopravnost, za volilno pravico, :i zkazale so se v bor- beni solidarnosti z moškimi v železničarskem štrajku aprila 1920. leta. Vse bliže je prihajala nevarnost fašizma in vojne. Vse bolj je pritiskala ekonomska kriza. Zenske čutijo nujnost, da vse b olj organizirano nastopajo. Zveza delavskih žena in de- klet (ZDŽD) je bila ustanovljena v letu 1924 in je predstavljala vse do njenega razpusta v letu 1935 (s •s vojim glasilom »Žen- ski list«) temelj delavskemu ženskemu gibanju na Sloven- skem. Iz življenjepisa, ki si ga je zapisala pokojna š t efka 6 Lidija Šentjurc Pepca Kardelj Zbašnik-Krašovec, članica ZDŽD, njena odbornica in dolgo- letna tajnica centralnega odbora ZDŽD v Ljubljani, razbe- remo: »Ob organiziranju frakcije KPJ v organizaciji ZDŽD leta 1933, ki je bila pod vodstvom tovariša Edvarda Kardelja, sem bila članica te frakcije (Kosova, Mohoričeva, Zbašnikova) in kot taka delala vse do popolnega prevzema organizacije ZDŽD v roke članic-komunistk. V tisti dobi sem bila tajnica organizacije . . . ZDŽD je bila v tisti dobi jako aktivna in pro- gresivna. Sodelovala je in bila iniciator v gibanju po ženski liniji kakor tudi v delavskem gibanju. Sodelovala je in po- magala je pri rudarskem štrajku v Trbovljah, štrajku na Je- senicah, v kartonažni tovarni na Količevem, v štrajku celjske cinkarne, v velikem tekstilnem štrajku v Sloveniji itd. Delo v organizaciji sami - boj s socialnimi demokrati, je bil oster in mučen.« S »popolnim prevzemom organizacije ZDŽD v roke čla­ nic-komunistk« misli Štefka Zbašnik na žensko komisijo, ki jo je pri PK KP za Slovenijo 1933. leta nekaj časa vodil tava- 7 iiš Edvard Kardelj. Že v dvaj•s etih letih in potlej v letih po diktaturi 1922 je KP ženske v velikem številu pritegovala v akcije, delale so v gibanju za pomoč političnim zapornikom, SNP (Slovenska narodna pomoč), sodelovale so v demonstra- cijah. Tiste najaktivnejše ti.z vrst delavk in študentk so postale članice komunistične partije, mnoge izmed njih so imele po- membne politične in drugačne partijske zadolžitve. Zaradi »k!omunistične propagande« v tistem obdobju se število žensk med policijsko preganjanimi, mučenimi in obsojenimi na ro- bijo vedno bolj veča. Ilegalni tisk komuntstične partije (»Rdeči prapor« pa marksistična revija »Književnost« na primer) je budno ·s prem- ljal revolucionarne dogodke po Sloveniji, ko je delavski raz- red iz dneva v dan postajal vse močnejši, zavedajoč se, da lahko združen in enoten v svojem gibanju veliko pomeni. Po >>poročilu iz trboveljskih revirjev« se je 20. junija 1933. let·a začela v Trbovljah »Ženska vstaja<< - š.t rajk, ki se je hitro razplamtel dn zajel še Hrastnik in Zagorje. Z geslom »kruha in dela<< so se ženske zbirale pred rudniškimi upravami. »Pro- letarka<<, priloga »Rdečega prapora<<, je tedaj zabeležila, da »Še nikoli dotlej v zgodovini delavskega gibanja na Sloven- skem, niti v zgodovini Slovencev, ženska ni tako odločno na- stopila kot odločilni faktor, kot moč , pred katero je moral kloniti bes l'eakcionarne vlade<<. Ženske so tedaj jasno izpovedale, da bodo z njimi morali računati, da ne bodo niti za las popus:1Jile v boju za svoje pra- vice, in to v boju, ki ga na enaki valovni dolžini, združene v fronto vsega delavskega razreda, bijejo - »Za delo in kruh, za pravico in svobodo, proti vojaškofašistični diktaturi, za delavsko - kmečko vlado<< . ženske so nosile velik tekstilni štrajk 1936. leta v Slove- niji in sodelovale v štrajku gradbenih delavcev, kovale so enotnost s kmeti. Z močno podporo in pod vodstvom partije so se po razpustu ZDŽD delovne ženske ponovno ·organizirale v delavskih društvih Svobode in Vzajemnosti, udeleževale so se t•aborov, ali našle nove oblike organiziranosti, kot je bila na primer 1937. leta v Hrastniku ustanovljena »Slovenska družina<<. Zajetna knjiga bi bila potrebna, ko bi hoteli opisati vse dejavnosti slovenskih žensk do izbruha druge svetovne v.ojne, 8 vsa imena (že tolikokrat omenjena in takšna, za katera še ni- koli slišali nismo, pa bi bila vredna zlatih črk). Lahko le z drobnimi izseki prikažemo kje, kako in zakaj so se ženske v Sloveniji vključeval e v delavsko gibanje, kak·o in zakaj je v nj•i h dozorevala revolucionarna zavest, kako so spoznavale, da je potrebno svet spreminjati, da ga je potrebno spremi- njati z bojem, če drugače ne gre. Na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah 1937. leta je sodelovala delavka ljubljanskega »Saturnusa« Pepca Maček­ Kardelj in bila izvoljena v prvi centralni komite KPS. Rastoča partij!ska aktivnost pod Titovim vodstvom in V. državna partijska konferenca 1940. leta v zagrebški Du- bravi (na tej k·onferenci sta bili v CK KPJ izvoljeni Cana Babovic-Spasenija in Vida Tomšič) sta dali tem aktivnostim še trdnejše mesto v političnih 'i n organizacijskih pripravah KPJ za usodne dni NOB. Skrb KPJ za to in strategija vključevanja žensk je še posebej prišla do izraza z referati in sklepi 5. državne kon- ference , kjer sta bili med drugim podani temeljita analiza in kritika KP in njena nadaljnja usmeritev. Peta konferenca je odjeknila po vsej Jugoslaviji. Zlasti velik poudarek je dala vlogi tiska. Tako je v januarju 1941. leta začela izhajati >>Naša žena<< z uvodnikom >>Poti in cilji ženskega gibanja<< (nap~sala ga je Vida Tomšič po temeljitih razprav ah z Borisom Kidri- čem), ki ga lahko imamo za legalno sporočilo KPS o sklepih V. državne konference KPJ. V aprilu 1941. leta je vodstvo Komunistične partije Slo- venij e organiziralo ustanovni sestanek Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Kmalu zatem je bila ustanovljena žen- ska komisija pri IO OF, ki jo je poleg dela v mladinski OF vodila Lidija Šentjurc. Komisija je bila ses,t avljena iz pred- stavnic ustanovnih skupin z nalogo za čim širše vključevanje žensk v Osvobodilno fronto. sv.o je delovanje je razširila 'ilegalna tehnika (tisk in raz- širjanje publikacij, radijske in kurirske zveze), VOS (varnost- no obveščevalna služba), ki jo je vodila Zdenka Kidrič, Slo- venska narodna pomoč, Narodna zaščita itd. Povsod ženske. Vključevale so se v vse organe OF in v vse organizacije, ki so pomagale vojski. Dozorevale so v političnem delu. Lotevale so se konkretnega dela. Od šivanja, tiskanja, pisanja do stre- 9 Ijanja. Uporabljale so vse oblike konkretnega boja. Delale so v ilegali in v tem delu ni bilo razlike med njimi in njihovimi moškimi tovariši. Pač - mnoge so bile matere, ki so tudi zaradi skrbi za bodočnost otr.o k vsak dan znova nosile svoja življenja naprodaj. Vodila so jih enotna stališča Komunist,ične partije in one so pomagale t1a stališča oblikovati. V hostah, na kurirskih po- teh, v zaporih in taboriščih in za zidovi jetnišnic. »Streljajte, ampak zmagali ne boste,« je v puškino cev zavpila Rezka Dragarjeva v Begunjah, ko 1SO jo po zverin- skem mučenju ustrelili. Bilo ji je osemindvajset let takrat, zajeli so jo kot hrabro borko Rašiške čete, Rezko, ki je bila 1939. leta organizirala ženske demonstracije v Ljubljani. Spomnimo se izjemnega primera Silvire Tomazini - Slovenke, ki je izšla iz ljubljanskega >>Doma visokošolk«, in je bila zaradi naprednosti kot profesorica 1940. leta kazensko premeščena v Kosovsko Mitrovico, kjer je poučevala nem- ščino, in je že v samem začetku oborožene revolucije izkazala tolikšno hrabr:ost v ilegalnem delu in na morišču, da so jo na Kosovem razglasili za narodnega heroja. Težk'O je izbirati med vsemi usodami, ki so peljale do prvega kongresa SPŽZ. Toliko delavk, kmetic, študentk je to pot tlakovalo z glavnjačami, zapori, s prertepanji in muče­ nji. Pavla Kastrin, delavka »Saturnusa<<, se je že takoj po letu 1920 začela aktivno udejstvovati v revolucionarnem de- lavskem gibanju, delala je v različnih organizacijah in dru- štvih, bila večkrat obsojena na robijo in zaprta, med okupa- cijo internirana v Italiji in potem v Nemčiji. Bila je med njimi tudi šivilja, pokojna Marjana Draksler, zaradi komunizma preganjana, ilegalna partijska delavka v Ljubljani, borka Do1omitskega odreda, članica glavnega od- bora AFŽ za Slovenijo, spomeničarka. Bilo jih je toliko, ki so »hrepenele dočakat dan ... <<, pa ga niso mogle dočakati. Bila je Katja Rupena, ki je omahnila po tolikih svojih ju- naštvih tik pred našim dnevom, v januarju 1945, komaj teden dni potem, ko je materi napisala pisemce: »Mami, zdaj pa ne bo več dolgo ... << Na Žirovskem vrhu je 15. novembra 1943. leta padla Primorka Mihaela Škapin-Drina, narodni heroj, komaj devetnajstletna kurirka, ena najhrabrejših bor- 10 cev, kar ,s o jih v »Gradnikovi « in >>Vojk.ovi<< brigadi premogli. Padla je potem, ko so ji padli že oče, dva brata in sestra. Centralni komite KPJ je 2. decembra 1942. leta poslal okrožnico vsem pokrajinskim komitejem z zahtevo po orga- niziranju Antifašistične fronte žena Jugoslavije (AFŽ) . Prva državna konferenca AFŽ Jugoslavije je bila 5. in 6. decem- bra 1942. leta na osvobojenem ozemlju Bosanske Krajine v Bosanskem Petrovcu. Naša delegatka Mara Rupena se je za- radi ofenzive lahko prebila v Bosanski Petrovac šele ob koncu konference. Za predsednico so tedaj izvolili Kato Pejnovic, kmetico iz Like, žensko, ki je na zunaj pokazala svojo žalost za padlimi tremi sinovi in možem samo s črno ruto, kmetico in borko, ki je s svojo hrabrostjo podžigala k boju vse ljudi, ki. so jo poznali. Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda (IO OF) je 21. januarja 1943. leta razposlal okrožnico o usta- novitvi Protifaš·istične ženske zveze (SPŽZ). Prvi kongres je bil jeseni istega leta na osvobojenem ozemlju v Dobrniču. Za prvo predsednico SPŽZ je bila izvoljena zdaj že pokojna Angelca Dovč-Ocepek, delavka ljubljanskega >>Saturnusa«, predvojna članica komunistične partije. Na kongres v Dobrnič je prišlo 180 delegatk. Prišle so predstavnice nekaterih slovenskih pokrajin in borbene Ljub- ljane. Ni bilo Štajerk, ni bilo Primork, ni bilo Gorenjk. Ker se niso mogle prebiti. Zato pa kongres in njegova obletnica ni le manifestacija tistih, ki eo jim okoliščine dopustile, da so se je lahko udeležile. Spomniti se moramo aktivistk štajer- ske in Gorenjske, ali pa žensk Koroške. V letu 1944 je na Koroškem že delal Pokrajinski odbor SPŽZ za Koroško in delo med ženskami se je hitro razvijalo. Koroška, ki je bila nemškemu jedru najbližja, je bila najbolj izpostavljena Hitler- jevcem, ki so za vsako ceno tam hoteli osvobodilne misli že v kali zatreti. Mičejevo mamo in hčer (Reziko in Jelko) iz št. Vida v Podjuni so 1945. leta obesili v Gradcu. Namen brošure, ki jo ob tej priliki izdajamo, je opozoriti na povezanost med doslednostjo neke politike in človeškimi usodami, ki so to politiko krojile. Uvodnik le povzema vse bogastvo teh usod iz knjig in člankov, ki so že bili napisani, in ki jih bomo morali še izdati, ker kličejo po ponovni in še temeljitejši obdelavi. 11  Težko je brez solze v očesu prisluhniti opisu nastopa Ma- rije Ivančič, kmetice iz Ribnice, ki je kot delegatka na Ko- čevs kem zboru (predstavnica SNOS in AVNOJ) segla z bese- do v srce vsakomur, ki jo je slišal: »Moža sem izgubila v prvi svetovni vo jni ... pustil je devet nepreskrbljenih otrok. Z mu- ko in s trudom sem jih spravljala pokonci, da so zrasli v dobre državljane, zavedne pripadnik;e slovenske domovine. 29. julija lanskega leta so nad njimi izvršili z1očin. Štiri sino- ve so mi okupatorji pobili tisti dan. Tri na travniku, kjer so kosili, četrtega doma ... Ko bi jih samo ustrelili! Odrezali so jim roke, nosove, tako so jih [zmrcvarili, da sploh niso bili več podobni človeškim bitjem . .. Z neskončno bolečino sem zakopala štiri krste. Vzdržala sem, ker sem vedela, da daru- jem svoje otroke domovini ... Govorim svetu in svojemu na- rodu, da za svobodo domovine ni nobena žrtev prevelika. SinoVIi moji in hčerke moje, veselo se odzovite klicu domo- vine ... Slava jim, ki so- prelili kri za svobodo slovenske do- movine!<< Veliko jih je bilo, odločnih in nezlomljivih žensk, ki so- celo vrsto let, celo zgodoVIino rušile, lomile, se goloroke spo- padale z ·o kovi stare družbe, da so nam pomagale izbojeva:ti naš današnji politični sistem. To pa je sistem, kjer je vsak človek svoje sreče kovač. Sistem, v katerem ženska nič več ne nastopa kot objekt, ki se zateka po zaščito, ampak postaja v združenem delu V'Se bolj nosilka so-cialističnih samouprav- nih odnosov. In ko se bojujemo danes za osvoboditev dela in za družbo, v kateri bo delavec obvladoval vse družbene od- nose, se je še kako pomembno zavedati korenin, iz kateTih rastemo, in ciljev, za katere se nam je danes bojevati, čeprav v drugih okoliščinah in drugih pogojih. Barbara Goričar 12  Vida Tomšič KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE V BOJU ZA EMANCIPACIJO ŽENSK Ko v letu partijskih in Titovih jubilejev obujamo spomi- ne na pomembnejše datume v naši partijski in narodn~ zgo- dovini, nas to obenem zavezuje, da osvetlimo vso raznovrst- nost vprašanj, ,s katerimi smo se med bojem za socializem spoprijemali, da bi dojeli nekatere današnje dileme in naloge. Eno izmed vprašanj, ki ga je KPJ že zgodaj vključila v dnevni red in pri reševanju katerega je treba posebej po- udariti prispevek tovariša Tita, je tudi boj za emancipacijo žensk. Diskriminacija, ki so ji bile v razredni družbi izpostav- ljene ženske, in specifično izkoriščanje njihove neenako- pravnosti v korist kapitalističnega ekstraprofita sta terjala, da se delavsko gibanje loti teoretične in idejnopolitične ana- lize diskriminacije žensk ter določi svoje programske in ak- cijske cilje glede njihovega položaja v družbi. Klasiki mark- sizma so to nalogo temeljito opravili. Kljub temu pa so morale, zaradi tradicionalizma in predsodkov ter zaostalosti samih delavcev, revolucionarne delavske partije še mnogo desetletij - takorekoč do današnjega dne - vztrajno opozarjati na razredni, ne pa na naravni vir diskriminacije žensk, na vza- jemno pogojenost in nujnost zavestnega boja za osvoboditev dela, dezalienacijo č1oveške osebnosti, odpravo patriarhalnih odnosov v družini v okviru globokih družben ih sprememb na poti k svobodni asociaciji proizvajalcev. Zato se v vseh etapah revolucionarnega boja za humani- ziranje odnosov in življenja srečujemo tudi z >>Ženskim vpra- šanjem«, z iskanjem odgovorov in reševanjem problemov, ki 13 jih povzroča diskriminacija žensk v osebnem, družinskem in družbenem življenju. Znano Fourierjevo misel o tem, da je !S topnja ženske emancipacije v vsaki družbi naravno merilo splošne emanci- pacije, lahko uporabimo tudi v tem smislu, da je merilo za stopnjo resnične revolucionarnosti nekega delavskega gibanja tudi to, v kolikšni meri se mu je posrečilo oblikovati takšne teoretične in praktične borbene temelje, ki vodijo k odpravi vsakršne diskriminacije med ljudmi glede na narodnost, raso, jezik, vero ali spol idr. in v kolikšni meri je vgradila odpor dotlej zatiranih v skupen boj za spremembo družbenih od- nosov. Uresničevanja zgodovinske vloge delavskega razreda, da z odpravo izkoriščanja človeka po človeku odpravi tudi temelj vsakršne diskriminacije in tudi obstoj razredov v družbi, si ni mogoče misliti brez udeležbe najširših ljudskih množic pod vodstvom delavskega razreda v revoluciji in gra- ditvi nove, socialistične družbe. Če uporabimo to merilo za Komunistično partijo Jugo- slavije, lahko ugotovimo, da posluh za problematiko žensk v družbi in sistematično delo za vključitev žensk v delavske boje potrjuje resnično revolucionarno, protidogmatsko in pro- tisektaško titovs ko orientacijo pri graditvi in vodstvu partije kot voditeljice delovnih množic. Titova zgodnja opozorila na borbenost delavk, opozorilo partiji, naj posveti posebno skrb vključevanju ženskih kadrov v svoje vrste; obračanje k žen- skam in opozarjanje na prave poti boja proti njihovi podre- jenosti; odpiranje perspektive za bodoče organiziranje družbe, v kateri položaja človeka ne bo vnaprej opredeljeval spol in v kateri bodo otroci deležni skupne skrbi talw- staršev kot celotne družbe, zainteresirane, da se otroci in mladina na- vdihujejo z graditvijo nove socialistične družbe - vse to v jasni luči osV"etljuje našo dosedanjo revolucionarno pot. Prav tako pa pomeni sleherno zaostajanje prakse za teorijo o druž- benem položaju žensk zaostajanje na celotni revolucionarni fronti. To navaja na dejstvo, da gre za bistveno sestavino no- vih, socialističnih odnosov in da bi nezadostna budnost v zvezi z malomeščanskimi, patriarhalnimi ali paternalistično­ bimkratskimi težnjami prej ali slej postala ov,i ra pri graditvi socialistične samoupravne družbe. 14 MARKSISTIČNO POSTAVLJANJE ŽENSKEGA VPRAŠANJA KOT DELA PROLETARSKE REVOLUCIJE IN GRADITVE SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV Kapitali:stična razredna družba je razvila dotedanje zgo- dovinsko nastale oblike diskriminacije žensk kot sestavni del zasebnolastniških razmerij in eksploatacije dela do absurda v vseh pogledih: ekonomskem, političnem, družbenem i n osebnem. Na trditvah, da je ženska po svoji naravi manj- vredna, vnaprej dol.očena le za materinstvo in gospodinjstvo, je kapitalistična družba gradila svojo dvojno moralo ter nor- me za civilno, zakonsko, družinsko, premoženjsko, dedno in drugo pravo. Razvoj proizvajalnih sil in industrijska rev·O- lucija sta množično vključila otroke, predvsem pa ženske v delo zunaj gospodinjstva in tako zanikala vse dotedanje >>znanstvene« resnice. Vendar pa so bile prednosti, ki jih je prinašalo vztrajanje pri tezi o ženski >>naravni« vlogi <in o ženski ~ot vzdrževani osebi, vse preveč donosen vir za ekstra- profit, da bi se je kapitali;sti in njihoV'i ideologi kar prosto- voljno odrekli. Še več: ponudbo ženskega dela so spretno izkoristili za znižanje nje gove cene. V takšnih okoliščinah se je postavila pred delavsko gibanje lažna dilema: bojevati se za vrnitev ženske in otrok domov in za večje zaslužke moških ali pa se bojevati skupaj - moški in ženske - zoper izko- riščanje, za nove oblike odnosov v zakonu in družini, za nove družbene odnose z novimi moralnimi vrednotami! Analize razrednih vzrokov za diskriminacijo žensk in revščino delavskih družin ter napotilo na revolucionarno pot iz takšnega stanja - v svobodno asociacijo pwizvaj alcev - predstavlj'a epohalno delo Marxa, Engelsa, Bebla in drugih v XIX. stoletju, Lenin pa je v XX. stoletju prelil njihova spo- znanja v prakso prve proletarske revolucije in države. Mark- sisti so ugotovili, da vzroki za neenalwpraven položaj žensk ne leže v tem, da bi bili moški njihovi tlačitelji , in obenem dognali, da ženske ne predstavljajo enotne strukture, temveč je njihov položaj nedeljiva povezan z obstojem razredne druž- be, ki temelji na izkoriščanju človeka po človeku na podlagi zasebnega lastništva. Pot osvoboditve žensk, pot njihove osebne, družinske in družbene emancipacije je torej lahko sa- 15 mo pot boja proti slehernemu izkoriščanju in zatiranju, pot revolucionarnega boja za zrušitev razredn:ega družbenega sistema. Osvoboditev žensk je in bo nemogoča vse dotlej, dokler je ženska izključena iz. družbeno-proizvodnega dela; vse dotlej, dokler ne sodeluje v najširši družbeni proizvodnji pod pogojem, da jo gospodinjsko delo le še neznatno obre- menjuje. Na tem marksi·stičnem spoznanju temelji jo tudi pod- m ene za odpravo indiVIidualne družine kot ekonomske druž- bene enote - s spreminjanjem zasebnega gospodinjstva v družbeno industrijo, podružbljanjem vzgojnih in izobraževal- nih funkcij družine in z razvijanjem svobodnih in enakoprav- nih razme11ij med njenimi člani. Revolucionarni boj za rt akšne cilje lahko vodi samo delavski razred, ki se more osvoboditi kot razred le z zrušitvijo kapitalističnega sistema, s tem pa tudi razrednega sistema naspLoh, kar pomeni hkrati O!Svobo- diitev celotne družbe izpod izkoriščanja in zatiranja. V neposredni revolucionarni akciji je Lenin na podlagi znanstvenega socializma posebej poudar il medsebojno odvis- nost med aktivnim bojem žensk v revoluciji in nj enim uspehom. Lenin je trdil: »Ni socialističnega gibanja brez široke udeležbe pretežnega dela delovnih žensk ... « ter, da je >>iz izkušenj vseh osvobodilnih gibanj razvidno, da je uspeh re- volucije odvisen od tega, v kolikšni meri so bile v njej ude- ležene t udi ženske.« POLOŽAJ ŽENSK V STARI JUGOSLAVIJI V trpljenja polni zgodovini narodov •i n narodnosti Jugo- slavije so ženske delile grenko usodo splošne zaostalosti pol- kolonialne agrarne dežele. Poleg tega je bil položaj ženske položaj manj vrednega bitja. Bila je brez kakršnihkoli poli- tičnih pravic, v svojem družbenem, osebnem in družinskem položaju pa podrejena moškemu. Precejšen vpliv na podre- jeni polo·ž aj žensk so imele tudi razne veroizpovedi lin cerkve- ni p redpisi. Kot zunanji znak, da so b rez vsakršnih pravic v družbi in družini, so morale Muslimanke, Turkinje in Alban- ke pokrivati lice s temno tančico - zarom in feredžo - kar so jim nalagali običaji z močjo verske dogme. V ustavah in vseh zakonih stare Jugoslavije je bila jasno določena diskri- 16 minacija ženske: v zakonu in družini, v odnosih do lastnih otrok, v položaju nezakonske matere in njenega otroka, v premoženjskih razmerjih. Pravni položaj ženske je bil v stari Jugoslaviji v posameznih delih države sicer različen, vendar pa je bil njen neenalwpravni položaj skupna poteza vseh teh zakonov. V tem pogledu je bilo najbolj pnizadeto območje bivše kraljevine Srbije, kjer je veljal srbski civilni zakonik (iz leta 1844), katerega 920. paragraf se je glasil: »Z mladoletnimi se izenačujejo tudi vsi tisti, ki ne morejo ali jim je prepovedano upravljati z lastnim premoženjem, vsi umobolni, zapravljivci, sodno razglašeni za izprijence, pre~ zadolžeilli, katerih premoženje je v stečaju, poročene ženske - dokler je mož živ.« Ob smrti moža ni mogla biti njegov dedič, če je imel mož sorodnike moškega spola do sedmega kolena sorodstva. Še posebej je bil težak položaj neporočene matere in ne~ zakonskega otroka. Srbski civilni zakonik ni dovoljeval ugo- tavljanja očetovstva in nezalwnskli. otrok ni mogel uveljavljati nikakršnih pravic nasproti očetu. Zakon o sodnikih je izrecno izključeval ženske iz tega poklica. Samo v kazenskem zako- niku je bila odgovornost ženske izenačena z odgovornostjo moškega. Odločilno besedo v njenem življenju je imel oče oziroma mož ali brat. V Makedoniji, na Kosovu in v Metohiji so ženske celo prodajal'i in kupovali. Iz tako podrejenega položaja žensk so kapitalisti v na- stopajoči industrializaciji kovali tudi posebne dobičke. Delav- ke so prejemale za enako delo poprečno 25 do 50 °/o manjšo plačo od delavcev, katerih zaslužki so že tako in tako billi pičli, varstvo matere-delavke pa je obstajalo le na papirju. Nič manj niso bile izkoriščane in ponižane ženske kot va- jenke, pomocmce, prodajalke, frizerke, nižje uslužbenke. Ženska mladina, mlade delavke, učenke in študentke so ime- le vse manj možnostd. za zaposlitev, pa čeprav pod najtežjimi pogoji. V tovarnah so za sramotne zaslužke izkoriščali delav- ske in kmečke otroke. Pravice do počitka tako relmč sploh ni bilo. Socialno zavarovanje v primeru bolezni, nezgode ali iz- nemoglosti, starosti in smrtci je bilo zelo slabo ali pa sploh nikakršno. Na podlagi protidelavskih zakonov je država s policijo in vojsko ščitila kapitahste in dosledno izvajala dis- kriminacijo žensk. Če se je ženska - državna uradnica po- 17 ročila, se ji je plača znižala za 30 do 50 Ofo. Učiteljice so se smele poročiti samo z učiteljem. N eizpelj ana agrarna reforma, zaostali način obdelovanj a zemlje, težkri davki, grabežljiv.ost tujega in domačega kapitala, bank, veletrgovcev, oderuhov, velikanska razlika med cena- mi industrijskih jn kmetijskih izdelkov, prednostni položaj ve- likih kmetov-gruntarjev, ki so se bogatili na račun siromašnih in srednjih kmetov - vse to so bili vzroki skrajne revščine in zaostalosti delovnega kmečwega prebivalstva. Kaj naj šele rečemo o življenju kmečke ženske, posebno v vrstah vaškega p r oletariata, m je bila sužnja sužnju, ki ji je življenje po- gosto veljalo manj od življenja živine! Zaradi splošne zaostalosti, nepismenosti, raznih predsod- kov je bilo že tako ali tako težko življenje kmečkih žensk še težje. V stari Jugoslaviji je bilo 44 Ofo prebivalstva nepi:sme- nega. V glavnem s o bile to ženske, v nekaterih območjih Ju- goslavri je je bilo celo do 94 Ofo žensk nepismenih. število ne- pismenih je nenehno naraščalo: v šolo ni hodilo 32 Ofo kmeč­ kih otrok moškega :in 65 'Ofo otrok ženskega spola. Zaradi .i zredno pomanjkljive skrbi države za mater in otroka na deželi, zavoljo revščine , neznanja, praznoverja in zelo slabih higienskiih pogojev je bila smrtnost mater in otrok izredno visoka. Žene mnogih delavcev, majhnih in srednjih obrtnikov ter uradnikov so sicer ostajale doma, vendar pa je bilo njihovo življenje zelo težkio zaradi draginje, brezposelnosti, številnih slabo prehranjenih otrok, šolnine, bolezni, slabih :s tanovanj- skih razmer, skrbi za starost pa tudi zaradi ekonomske od- visnosti od moža. V državi je bilo na desettisoče služkinj. Večinoma so bile iz kmečkih in delavskih družin. Ta dekleta so v•s estranskio iz- koriščali. Delale so brez določenega delovnega časa in brez določene plače, bile izpostavljene vsawodnevnemu trpinčenju svojih gospa; osamljene in neizkušene so bile pogosto žrtve svoj ih gospodarjev. Iz njihovih vrst je prišlo največ prostitutk. Številne ženske organizacije so začele nastopati proti takšnemu stanju ri n odkrivati nehumanost in nevzdržnost diskriminacije žensk. Vendar pa je šele delavsko gibanje obrnilo ost boja - ne zoper moškega, temveč proti družbe- nemu sistemu razrednega izkoriščanja . 18 DELAVSKO GIBANJE IN ŽENSKO VPRAŠANJE NA TLEH JUGOSLAVIJE V XIX. in na začetku XX. stoletja se je na ozemlju da- našnje Jug·oslavije širila kapitalistična !industrializacija z raz- lično hitrostjo·; enako se je v boju prort i brezobzirnemu izko- riščanju organiziralo tudi delavsko gibanje. V okviru skup- n ega delavskega boja, pogosto pa tudi same, so začele biti svoj dvojni boj tudi ženske proletarke: proti kapitalističn e mu izko riščanju in za enakost z moškimi. V drugi polovici XIX. stoletja so začele delavke v Sloveniji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini ter Srbiji s stavkami, udeležbo v delavskih bo- jih i n organizacijah vse bolj intenzivno postavljat i svoja vpra- šanja. Toda delavke so se morale za priznanje enakih pravic do dela, do zaslužka, za boljše delovne pogoje bojevati tudi znotraj samega delavskega gibanja; pogosto so morale celo od takratnih delavskih voditeljev zahtevati, naj njihove zahteve postanejo sestavni del zahtev, za katere se bojujejo vsi delav- ci. Pri oblikovanju teoretičnih in praktičnih izhodišč za vpra- šanja položaja delavk in bodočnosti družbe so se socialistična, marksistična stališča težko prebijala, bilo je precej zablod in tiskanj . V tem okviru je treba posebej poudariti misel in del.o dveh borcev za socializem, ki sta na naših tleh med prvimi v celoti dojela bistvo ženskega vprašanja in njegov pomen za delavsko gibanje, za socializem. Svetozar Markovic - veliki vizionar delavskega samo- upravljanja - je prti širjenju socialističnih idej v patriarhal- nem in primitivnem okolju, kakršno je bila Srbija sedem- desetih in osemdesetih let XIX. stoletja - morda pa prav zaradi tega - pred več kot sto leti opozarjal na negativni vpliv patr.iarhalnega družinskega položaja žensk ne samo na ženske iz buržoaznih s1ojev, na vzgojo bodočih polwlenj, tem- več na celoto družbenih razmerij. Zahteval je rešitev žen- skega vprašanja in trdil, da je »vprašanje osvoboditve žensk nedeljiva povezano z družbeno preobrazbo v celoti, z osvo- boditvijo človeštva vseh nadlog, zla, tiranije in suženjstva . .. ter da pri nas še ni prezgodaj za žensko vprašanje, temveč ga je treba postaviti na prvo mesto.« Ime Dimitrija Tucovica je zgodovinslw povezano z inter- nacionalizacijo ženskega vprašanja in mednarodnim povezo- 19 vanjem delavskega ženskega gibanja na naših tleh: udeležil se je IL mednarodne konference žensk socialistk leta 1910 v Kjo- benhavnu, kjer je bil na predlog Klare Zetkin sprejet odlok o uvedbi mednarodnega ženskega dneva. Takoj je posredoval v domačo deželo politične in organizacijske sklepe s te kon- ference. še istega leta je za čel v Beogradu izhajati ženski list - glasilo socialnih demokratk »Jednakost«. V njem je bila programsko podana linija ženskega delavskega gibanja: »Me, delovne ženske, se ne moremo pridružiti programu ti- stih dam iz višjih krogov, ki bi hotele več pravic za ženske, toda pod pogojem, da ostane nedotaknj ena današnja nepravič­ na družbena ureditev, ki enim daje pravico, drugim pa samo dolžnosti ... Naš boj je le del boja socialne demokracije, ki ji pripadamo, ker bo boljša bodočnos t zasijala vsemu člove­ štvu ne iz boja žensk zoper moškega, temveč ·iz energičnega in vmrajnega boja zatiranih družbenih razredov proti nji- hovim tlačiteljem ... << Številna udeležba žensk v gospodarstvu, v splošnih de· lav;s kih bojih med prvo svetovno vojno in po njej - kar je buržoazijo sililo k povečanim napor-om, da bi zadržala •i n razširila svoj vpliv na ženske - spodbuja delavsko gibanje k bolj sistematičnemu organiziranju žensk v svojih vnstah in k vključevanju njihovih zahtev med skupne zahteve delav- skega razreda. Nedvomno so na politiko novoustanovljene Komunistične partije Jugoslavije tudi glede ;t ega vprašanja vplivala .stališča III. internacionale, Lenina in oktobrske re- volucije. Aprila leta 1919 je bil v Beogradu ustanovni kongres Socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov). Na posebni konferenci žensk socialistk (komunistk) Jugoslavije je bil sprejet statut žensk - socialistk (komunistk). V njem je posebej poudarjeno: »Ženske socialistke (komunistke) spre- jemajo maksimalni d.n minimalni program partije komunistov Jugoslavije :in se štejej·o za sestavni del partij!s ke celote. Hkra- ti izključujejo kakršnokoli drugo žensko organizacijo, sebe pa štejejo za tehnično-izvršilni odbor pri agitaciji in organizira- nju žensk.<< Na drugem kongresu KPJ v Vukovaru junija 1920. leta je bil s prejet program KPJ, ki izhaja iz priznavanja enako- pravnosti spolov in statutarno določa pravico sekretariata 20 ženske so se bojevale za volilno pravico: zbor v Splitu 20. oktobra 1935 žensk, da pošilja po dve delegatki na partijske kongrese. Tako sta oba kongresa poudarila pomen reševanja ženskega vprašanja in dela med ženskami ter vzpostavila organizacij- ske oblike, ki so omogočale, da so se ženske vključevale v partijo in delovale med delavkami. Kmalu pa so sledili težki udarci reakcije proti delav- skemu gibanju in komunistični partiji. KPJ je delovala v legalnih in ilegalnih oblikah, v katere so se vključevale tudi ženske. Kot poseben sektor partijskega dela in ne samo de- lovanja žensk so bila ustanovljena posebna telesa - komisija za delo med ženskami. Tako je >> resolucija o organizacijskem vprašanju«, sprejeta na III.. kongresu KPJ na Dunaju (1926), predvidela ustanovitev komisij za delo med ženskami v vseh komi:tejih in zadolžila za to vse člane partijskih ceLic. V tem času je v Zagrebu že deloval tovariš Tito. Na seji mestnega sindikalnega sveta v Zagrebu 17. X. 1927 je bila 21 po kritiki slabega delovanja partije med ženskami iizvoljena komisija za delo med ženskami, v kateri so bili tako. tovariši kot tovarišice, njen član pa je bil tudi Josip Broz. Delo te komisije je bilo kaj kmalu čutiti v zagrebških tovarnah. V >>Borbi« so se pojavili članki o tej ;temi. Ob 8. marcu 1928 je tovariš Tito kot sekretar mestnega komiteja Zagreb sestavil letak, ki je vabil proletarke, naj se udeležijo boja, ki ga vodi KPJ za popolno in dejansko osvoboditev delovnih žensk, boja za osvoboditev delavskega razreda v Jugoslaviji. Na VI. kongresu KPJ (novembra 1928 v Dresdenu) so do- ločili posebno nalogo: obnovitev ženskega gibanja na podlagi posebne resolucije o delu med ženskami. Ta kongresna resolucija opozarja na vse večjo udeležbo žensk v kapitalistični proizvodnji kot cenejše in manj zaved- ne delovne sile. »V času od 1921. do 1926. leta se je delež moške delov- ne sile zmanjšal za 8 Ofo, ženske d~lovne sile pa za 97 1()/o povečal. Sedaj predstavljajo približno 27 Ofo industrij•s kega proletariata Jugoslavije. Brezobzirno izkoriščanje ženske de- lovne sile, položaj žensk brez kakršnihkoli političnih pravic, njihova neenakost pred zakonom, narodnostno zatiranje in ostanki fevdalizma v nekater.ih jugoslovanskih pokrajinah poglabljajo nasprotja v življenju proletark in budijo njihovo aktivnost. Rast ženskega proletarskega gibanja je v zadnjem času vse bolj videti v njihovi zelo aktivni udeležbi v stav- kovnih bojih v državi kot tudi v udeležbi najbolj zavednih delavk v političnih akcijah komunistične partije (Prvi maj, dogodki v Zagrebu, gveriltsko gibanje v Črni gori). << Toda buržoazija se bojuje za svoj vpliv na ženske s po- močjo klerikalnih, dobrodelno-vzgojnih, feminističnih in re- formističnih organizacij ob pomoči države, cerkve in dvora, kot ugotavlja resolucija. Nato podaja kritiko KPJ, ker je v takšnih razmerah podcenjevala delo med delavskimi in krneč­ kimi ženskami oziroma, ker je takšno delo štela za specifično žensko delo, in posebej .opozarja na Leninove besede o tem, kakšen pomen ima za uspeh revolucije udeležba žensk. Reso- lucija pripnroča organizacijske ukrepe (komisije za delo med ženskami pri partijskih vod•s tvih), da bi se krepilo delo med delavkami in kmeticami ter med ženskami v razredno na- 22 sprotnih buržoaznih ženskih organizacijah, in zahteva izda- janje posebne literature za ženske. Resolucija o delu med žen- skami aplicira znano sektaško linijo v sindikalnem narodno- revolucionarnem in kmečkem gibanju in opozarja na možne oblike partijskega dela med ženskami. Vendar pa rastoči revolucionarni polet žensk zaradi splošnih slabosti Komunistične partije Jugoslavije, sektaštva in frakcijskih bojev v vodstvu vrsto let ni bil dovolj izko- riščen. Partijski komiteji in celice se s tem vprašanjem niso sistematično ukvarjali. Manjkala je nenehna skrb za vklju- čevanje žensk v razne akcije, za njihovo številnejše pritego- vanje v partijo, čeprav so se ženske same od sebe vse bolj množično udeleževale delavskih bojev, stavk ter boja zoper velikoskrbsko fašistična diktaturo in njeno okrutno nasilje ter nacionalno zatiranje. Centralni komite KPJ je večkr:at opozarjal na velike re- zerve revolucionarne energije, ki leži v delavkah in delav- skih ženah, opisoval njihove boje in zahteval od partijskih organizacij, naj ta dejstva upoštevajo pri svojem delu in or- ganizaciji. Hkrati je partija uporabljala svoj vpliv v posameznih revijah (npr. »Književnost« v Sloveniji) za marksistično kri- tiko diskriminacije žensk v politiki, pri delu in v družbi, osvetljujoč tudi posamezne pereče probleme, ki so vzrok za velike javne polemike (npr. akcija za odpravo 171. paragrafa kazenskega zakonika o prepovedi splava), popularizirala je pridobitve oktobrske revolucije, položaj žensk v Sovjetski zvezi ipd. 2~ KPJ VGRAJUJE POD TITOVIM VODSTVOM ŽENSKO VPRAŠANJE MED STRATEŠKA VPRAŠANJA REVOLUCIJE Vsestransko spoznanje o pomenu, ki ga ima vključevanje žensk v revolucionarno delavsko gibanje za njegov uspeh in za reševanje ženskega vprašanja, je vezano na obdobje par- tijske obnove, na Titov boj, da bi KPJ stopila na čelo boja delovnega ljudstva za socialno in nacionalno osvoboditev. Obnovljene so bile posebne partijske lwmisije za delo med ženskami, v katerih so delovali tako moški kot ženske. Na dnevnem redu vseh partijskih vodstev v državi so bili tudi problemi delovanja med ženskami. Analizo vsega tega ob- dobja, ko se je partija bojevala za svojo vlogo med delovnimi ljudmi, ko se ji je posrečilo prebiti obroče ilegalnosti in zbra- ti okoli sebe vse napredne sile, je dala V. državna konferenca KPJ v zagrebški Dubravi oktobra 1940. leta. V okviru priprav na usodne dni, ki so slediLi, je KPJ obravnavala vrsto spe- cifičnih vprašanj pa11tijskega dela (sindikalno, kmečko, na- cionalno, mladinsko, delo v vojski, rdečo pomoč, agitacijo in propagando, organizacijo Jn tehniko) . Pomembno mesto je do- bilo tudi delo med ženskami. Razprava o tem vprašanju je bila tesno v zvezi z resnim položajem, v kakršnem se je znašla država tik pred II. svetovno vojno. V svojem obsežnem referatu o »dosedanjem delu in na- logah partije« je tovariš Tito v okviru analize političnih raz- mer in kritične ocene dela KP v zadnjih letih navedel tudi probleme dela med ženskami: »Tudi glede ženskega vprašanja bo poseben referat, ker je to vprašanje za nas zelo pomembno, čeprav mu, žal, naši tovariši v nekaterih organizacijah ne posvečajo dovolj po- zornosti. Tovarišice bodo o tem tudi same govorile, vendar pa je treba že sedaj poudariti, da so tovarišice vse, kar so do danes dosegle glede ženskega vprašanja, dosegle v glav- nem brez pomoči tovarišev, ki so jih pri tem pogosto celo ovirali. Poudariti je treba, da je največ pozornosti in razu- mevanja tovarišev za žensko vprašanje opaziti prav v tisti po- krajini, kjer bi to najmanj pričakovali - v Črni gori. V Črni gori je v partijskii. organizaciji mnogo več pa!"ltijk kot v kate- rikoli drugi pokrajini, čeprav so pogoji za delo med ženskami 24  v drugih pokrajinah mnogo boljši. To vprašanje moramo da- nes tukaj temeljito obravnavati in prenehati z dosedanjimi metodami sabotiranja s strani nekaterih tovarišev, ki jim dela med ženskami ni bilo mar.« Ko je govoril o kadrov1s kem pvoblemu, je izrecno poudaril: >>Glede na današnjo politično situacijo·, vse močnejšo re- akcijo in vojno nevarnost, se pred nas v še bolj pereči obliki postavlja naloga, da v partijo, tudi na vodilna mesta priteg- nemo ženske, pred celotno partijo se postavlja naloga, da pritegne na vodilna mesta nove, nekompromitirane tovariše in tovarišice, ljudi, ki niso vojni obvezniki in ki niso kom- promitirani in znani policiji. Ob zadnji mobilizaciji in kon- centracijskih taboriščih se je pokazalo, kako aktualno je vpra- šanje pritegovanja tovarišic in nekompromitiranih tovarišev na odgovorno vodilno delo. Partijske organizacije v Črni gori, Srbiji, Makedoniji in v določeni meri tudi v Sloveniji so že začele delovati v tej smeri in pritegovati tovarišice na vo- dilna mesta, toda v Hrvatski in drugih območjih je stanje v tem pogledu zelo slabo.« Ko je kritično ocenjeval delo komunistov, je Tito omenil tudi zasebno življenje članov: »Naši 't ovariši so navadno mnenja, da se njihovo življe- nje tiče samo njih. Temu pa ni tako - nasprotno, partija mora paziti na osebno življenje slehernega svojega člana. Ne smemo pozabiti, da široke delovne množice še kako pazijo na to, kako se v za•sebnem življenju obnašajo komunisti in drugi voditelji delavskega gibanja. Buržoazija nas najraje napada, češ da razbijamo družino, in pri tem navaja Sovjet- sko zvezo, kar pa je najbolj podla laž, ker družini nikjer ne posvečajo toliko skrbi kot prav v ZSSR. Naša dolžnost je torej, da postavimo vprašanje odnosov v družini na prave temelje proletarske morale in tovarištva. Komunist mor a da- jati zgled tudi s svojim osebnim življenjem, kot ga daje v vsakdanjih bojih. Niso redki primeri, ko tudi člani partije ravnajo netovariško s svojo tovarišico d.n jo celo pretepajo. Drugi se zopet radi večkrat ženijo, nekatere tovarišice se ve- dejo do moških kot kakšna malomeščanska dekleta itd. Vse to zelo krni ugled teh tovarišev in tovarišic pa tudi partije.« Referat o delu KP med ženskami, ki sem ga morala pri- praviti za konferenco, sem začela pisati že v partijski šoli v 25 Makarski; pozneje sem zbirala gradivo v Beogradu, Zagrebu in razpravljala o njegovi vsebini s tovariši in tovar.išicami iz partijskih komisij za delo med ženskami. Naloga referata je bila, da da pregled teoretičnih, politič­ nih in organizacijskih vidikov partijskega dela med ženskami, ki je bilo eno izmed odločilnih vprašanj za položaj partije med ljudskimi množicami, za uspešno pripravo obrambe drža- ve, za uspeh revolucije, za uspeh boja delavskega razreda in ljudskih množic za osvoboditev. Referat naj bi tudi začrtal ;temeljna izhodišča znanstve- nega socializma do vprašanja diskriminacije žensk, v kolikšni meri je vprašanje proletarske revolucije pogojeno tudi z bojem za rešitev specifičnih problemov žensk - kot družbe- nih problemov - da j,i h razredni sovražnik ne bi zlorabil za razbijanje revolucionarnih vrst, in končno - s kakšnimi sred- stvi se velja bojevati za osveščenost moških in žensk in za pritegovanje le-teh v revolucionarno akcijo. Ker so predhodne partijske konference ter CK KPJ oce- nil.i, da gre v vsej državi za nedopustno zanemarjanje dela med ženskami, referat ugotavlja: » ... Glavni vzrok za zanemarjanje tega sektorja našega dela leži v tem, da naš partijski kader še do danes ni sezna- njen z načelnim stališčem naše partije o ženskem vprašanju in ženskem gibanju, ker ne pozna teoretičnih temeljev žen- skega vprašanja ter našega stališča do raznih meščanskih in malomeščanskih ženskih gibanj. Zato moramo na tej konfe- renci postaviti vsa temeljna načelna stališča in jih pojas- niti ... « »... Povsem razumljivo je, da so si vladajoči razredi in njihove ideologije vedno prizadevali prikriti razredne vzroke podrejenosti in zapostavljanja žensk tako, da so na vse mo- goče načine dokazovali njeno manjvrednost. Ta laž o ženski telesni in duševni manjvrednosti jim je uspela. Povsod se je ukoreninila in vplivala celo na tiste, ki jim je najbolj škodo- vala - na p roletariat in na same ženske. To mnenje je bilo še posebej škodljivo zato, ker so celo ženske, ki so se začele zavedati svojega podrejenega položaja in hotele doseči ena- kopravnost, poskušale v boju zoper moške doseči priznanje svoje enake vrednosti in enakopravnosti. Ta laž jih je zape- ljala v osamljen reformistični boj v okviru razredne družbe. 26 Priprave na obrambo države pred fašizmom: udeleženke b olničarskega tečaja v Kmgujevcu (1939) Osvobodi:t ev ženske, njena popolna enakopravnost pa je v r azredni družbi nemogoča. Šele ko bodo odpravljeni razredi, odpravljen sistem zasebnega lastništva, bo dana tudi možnost za končno rešitev ženskega vprašanja . . .« >> ••• Čeprav postavljamo žensko vprašanje kot del vpra- šanja proletarske revolucije, zato še ni nič manj tudi posebno vprašanje. Tudi nacionalno, kmečko, mladinsko in druga vpra- šanja bodo rešena s proletarsko revolucijo, pa jih danes kljub temu postavljamo kot posebna vprašanja: prvič, ker v današ- nji družbi ta vprašanja resnično obstajajo in zahtevajo svojo r ešitev, in drugič, ker bomo ,s pravilnim postavljanjem teh vprašanj in ustreznim delom zdramili in zbrali okoli revolu- cionarnega proletariata ter njegove avantgarde nove, doslej speče revolucionarne sile. Zato pomeni za nas žensko vpraša- nje tisto vzmet, s katero lahko množico žensk vseh slojev str- nemo okoli revolucionarnega proletariata in uspešno izkori- 27 stimo njihove moči za pomoč p;-oletarski revoluciji. Vendar pa moramo takoj podčrtati, da zahtev, ki jih imajo v današnji družbi ženske kot podrejeni spol, ne postavljamo kot nekakšne posebne »Ženske« zahteve, za katere naj se bojujejo ženske same, temveč kot zahteve, kot program boja vsega delovnega ljudstva ... l. Predvsem so to zahteve, ki zadevajo materinstvo, in sicer: popolno vanstvo matere, predvsem delavske in kmečke matere pred povodom in po njem; domovi za mater in no- seče, porodnišnice, bolnišnice, pomoč babic in zdravnikov, otroški vrtci, otroški domovi, zakonsko varstvo otrok, odpra- va vseh razlik med zakonskimi in nezakonskimi otroki, do- voljen splav vse dotlej, dokler ni pogojev, da bi mati rodila otroka brez kakršnihkoli skrbi in strahu. 2. Nadalje zahteve, ki zadevajo dvojno moralo v našem javnem in zasebnem življenju: popolna enakopravnost žensk pred zakonom; učinkovit boj zoper prostitucijo, tako da se omogoči mladim dekletom primerna in ustrezno plačana za- poslitev, kaznujejo zvodniki in kupci. Odpraviti je treba dvoj- no moralo v našem pravu in celotnem javnem življenju, ki kaznuje in izobči žensko za dejanje, ki moškemu ne nakop- lje nobenih posledic, temveč mu celo poveča ugled (prosti- tucija, nezakonski otroci, prepoved ugotavljanja očetovstva ipd.). Uvedba civilnega zakona. in možnost ločitve zakona.. 3. Tretje zahteve so ekonomskega značaja : enaka plača za enako delo, odprava razlik pri plačah in zaposlovanju med poročenimi in neporočenimi ženskami, odprava nočnega dela za ženske, določitev delovnega časa za gospodinjske počitnice, učinkovito varstvo tovarniških in drugih delavk pred škod- ljivimi posledicami pri delu; za.šči:ta mladih delavk pred ne- sramnostjo in spolnim zlorabljanjem s strani šefov; plačan dopust za delavke pred porodom in po porodu z zakonskim jamstvom, da bodo po tem dopustu zopet sprejete na delo in plačane za čas, ko dojijo otvoka; otroški vrtci pri tovarnah in uradih; odprta vrata v vse poklice, ki ustrezajo ženskam, v v.se šole in do strokovnega izobraževanja. 4. In končno še politične zahteve: priznanje vseh politič­ nih pravic ženskam, s popolno aktivno in pasivno volilno praVICO . . . 28 J elena Četkov ic (na rodni heroj) govori na konferenci časopisa »Žena danas« Te specifične ženske zahteve v vsakem konkretnem pri- meru spremljajo še nove, ki sicer ntso samo ženske, vendar pa na določen način zadevajo prav nje ... « Sledi prikaz težkega ekonomskega in socialnega stanja, v kakršnem živi večina delovnih žensk na vasi in v mestu, in o vse večji zavesti žensk, o nevzdržnosti njihovega položa- ja . Navedeni so primeri junaškega boja delavk, predvsem tekstilnih, žena rudarjev in kovinarjev ter drugih, uslužbenk in študentk v raznih stavkah in političnih akcijah. Referat nato opisuje polet, ki ga je sprožila nova usmeritev KPJ po IV. državni konferenci leta 1934: » ... Leto 1935 je vneslo v naše delo nov polet in novega duha. VII. kongres kominterne, predvsem pa govor tovariša Dimitrova, je začrtal glavne smernice novega širokega dela m ed ženskami, strnitev vseh žensk v široko antifašistično fronto. Tudi notranje politične spremembe (zlom Jeftičevega režima in manevriranje z demokratizacijo) so vplivale na raz- širitev našega dela. O tem pričajo množična zborovanja za politične pravice žensk, ki so se vrstila po vsej državi, kjer 29 so ženske •svoje zahteve za volilno pravico povezovale z zahte- vami vsega ljudstva za demokratizacijo, za mir, za kruh, za svobodo in boj proti fašizmu . Enak pomen so imela tudi mno- žična zborovanja ob mednarodnem dnevu žensk (npr. veliko zborovanje, ki ga je organizirala ženska sekcija Ursovih sin- dikatov v Zagrebu). V času, ko je bilo treba združiti vse ljudske sile v enotno fronto proti navalu fašizma v mednarodnem in nacionalnem obsegu, so v tem boju intenzivno sodelovale tudi ženske. Množična antifašistična vzgoja že n sk je potekala ustno ali prek našega tiska. To je bil čas širokega sodelovanja z vsemi ženskami, čas množičn ega dela v ženskih organizacijah (žensko gibanje v Srbiji in v Hrvatski, razne ženske organizacije v Sloveniji). Kljub temu, da mu je primanjkovalo načelne jas- nosti, je bilo to delo vendarle uspešno. Zdramilo je množico žensk v resnično enotno in čv rsto antifašistično fronto . V tem času smo že izkoriščali legalne možnosti dela. Naše ženske so delovale v vrsti ženskih združenj. Tudi same so ustanovile razna združenja in podružnice, kjer so se sestajale. V Zagrebu in Beogradu so začeli izhajati legalni ženski čas­ niki in revije (Žena danas in ženski svijet), ki so veliko pri- spevali k osveščanju in zbiranju žensk (npr. volilna kampa- nja Žene danas). Kljub nekaterim pomanjkljivostim so ti čas­ niki še danes največja podpora pri našem delu med ženska- mi .. . « »Nove razmere, ki so nastale jeseni 1939 zaradi pakta o nenapadanju med Nemčijo in ZSSR (sporazum Cvetkovic- Maček) in z začetkom imperialistične vojne, so vnesle spre- membe tudi v naše delo med ženskami. Vprašanja, ki jih je prinesla vojna, so vzdignila nov val gibanja delovnih množic, ki so se jim v veliki meri pridružile tudi ženske. Medtem ko so meščanske ženske organizacije odkrito stopile na stran imperialistične buržoazije, v glavnem na stran angleško-fran- coskega imperializma in hujskale k vojni, je dvignilo žensko gibanje, ki je bilo pod našim vplivom, odločno svoj glas zoper imperialistična vojno, za človekove pravice, za pravice žensk. Akcije za volilno pravico žensk v Srbiji so to ločnico že jas no pokazale, manj jasna pa je v Sloveniji. Vendar pa je nadalj- nji razplet vojnih dogodkov, ko je postajalo vse bolj očitno , da so zahodne sile izdale demokr acijo, odprl oči tudi tistim 30 ženskam, ki ni·so mogle takoj razumeti obrata z nemško- sovjetskim paktom. Rastoča draginja zaradi vojne je povzro- čila nov val ekonomskih akcij, ki so dobivale vse bolj poli- tični značaj. Stavk se je v zadnjem letu udeležilo več kot 50 'Ofo žensk ... « »Po jeseni leta 1939 se je z ostrejšo diferenciacijo med ženskami moralo spremeniti tudi naše delo v društvih. Prišlo je do preloma povsod tam, kjer je bilo naše delo pravilno (npr. mladinska sekcija »Ženskega pokreta« v Beogradu, pa tudi v drugih krajih je bil obrat očiten). V ženskih društvih, kj er je bil naš vpliv odločilen, je prav sedaj opaziti priliv novih žensk, ki terjajo od nas odgovo·r na vsa odprta vprašanja se- danjosti . .. « ».. . Moramo pa krepko podčrtati, da vsa ta gibanja niso samo posledica vse slabšega položaja delovnih žensk in po- sledica vse širše aktivizacije množic. Na porast gibanja delov- nih žensk je odločujoče vplivala partija z okrepitvijo svojega dela med delovnimi ženskami . KPJ je vedno pravilno ocenje- vala pomembnost dela med ženskami . . . pri vsem tem pa je bilo naše delo med ženskami, če ne štejemo zadnji dve, tri leta, slabo. Naši partijski komiteji in celice se s tem vprašanjem niso dovolj ukvarjali. Tudi kar je bilo dela med ženskami, je bilo le ozko in občasno. Aktiviranju žensk za akcije ali pritegova- nju zavednih žensk v partijo smo posvečali vse premalo po- zornosti. Šele naraščajoča vojna nevarnost in končno vojna sama sta slehernemu partijcu odprli oči, da partija ne sme osta:ti brez civilnega kadra, nujnega za redno nadaljevanje partijskega dela v primeru mobilizacije, in da je že zato, če že ne zaradi česa drugega, treba posvetiti ženskam več pozor- nosti. Razen tega pa so mobilizacija, draginja, brezposelnost dajale povsem nove možnosti za osveščanje in aktivizacijo žensk. Zato lahko od predlanskega, predvsem pa od lanskega leta govorimo o odločnem preobra>tu v delu naših partijskih organizacij med ženskami. Kako koristno je bilo to za partijo, se je pokazalo v silnem razmahu akcij, ki so jih vodile ali so se jih udeleževale ženske in ki so močno okrepile splošno gibanje delovnih množic. 31  Uspehi so vidni tudi ob velikem prilivu žensk v partijo v zadnjem letu. Tako se je na primer v črni gori zadnjega pol leta število ženskih članov partije za šestkrat povečalo ... « Vendar pa je zaradi neutemeljenega nezaupanja v spo- sobnost žensk za članstvo v partiji ter zaradi :ideoloških pred- sodkov: »... število žensk v partiji kljub letošnjemu veLikemu po- večanju še vedno zelo nizko. V Sloveniji je od celotnega par- tijskega članstva samo 19 Ofo žensk, v Črni gori 61()/0J, v Srbiji dobrih 10 'Ofo, v Hrvatski dobrih 4 0/o, Makedoniji 10 <.!f!J, Voj- vodini 5 '0/'"', v partiji kot celoti pa 6 Ofo ... « Da bi partijo kar najbolj usposobili za delo med ženskami, je v referatu kritična -ocena aktualnih pojavov desnih in le- vih odklonov med komunisti: ». . . Pri našem delu med ženskimi moramo predvsem podčrtati vpliv feminizma, pa tudi opozoriti na razne »leve « napake pri delu. Najprej se moramo otresti meščanskega vpliva na naše delo med ženskami. Feminizem postavlja skup- ne zahteve žensk vseh slojev, ločeno od zahtev delovnega ljudstva. S poudarkom na skupnih ženskih zahtevah v na- sprotovanju in v boju zoper moške skriva feminizem razredno osnovo ženskega vprašanja in odvrača množico žensk od boja proti kapitalizmu ter razredni družbi nasploh. Kolikor jasneje in odločneje postavlja naša partija žensko vprašanje, toliko bolj izgublja feminizem svoj smisel. Danes stoji feminizem kot gibanje liberalnega meščanstva pred razsulom enako kot dozdevno napredne ustanove kapitalistične družbe (demokra- cija! itd.). Danes se feministične organizacije odrekajo svojega feminističnega programa, zdaj se nočejo bojevati za ženske pravice, ker bi s tem omajale temelje meščanske družbe. Opustile so celo boj za svojo glavno zahtevo - za žensko volilno pravico (žensko gibanje v Beogradu, Zagrebu) ali pa jo pred množicami zavijajo v nepomembne resolucije. Še več, s svojimi pripravami na vojno za imperialistične cilje svoje buržoazije naravnost podpirajo vojne hujskače v naši državi pri pripravljanju novega ubijanja, namesto da bi razkrinka- vale njihove zl1očinske namene.« »... V čem se kaže vpliv feminizma na naše žensko delo? V praktični or,i entaciji k izključno ženskim organizacijam z namenom, da bi se vse ženske zbrale v boju za svoje ženske 32 Demonstracije čačanskih žensk proti četniški izdaji in bratomorni vojni (1941) zahteve, češ da se je zanje treba bojevati samo prek ženskih organizacij, da bo boj le na ta način množičen. Takšno stališče je plod feminističnega vpliva. Tako se prvič ustvarja nepravi- len -odnos med tako imenovanimi ženskimi organizacijami in bojem delovnega ljudstva, in drugič, to pomeni veliko ne- varnost za nastanek nepravilnih teorij v boju zoper moškega v okviru takšnih ženskih organizacij ... « »... Feminizem v naših vrstah moramo· označiti kot des- ničarsko oportunistično pomoč meščanskemu ženskemu giba- nju pri širjenju iluzij, češ da je rešitev ženskega vprašanja možna v okviru razredne družbe s pomočjo nekakšnih reform. To odvrača ženske od revolucionarnega proletariata in nje- gove partije. Zato pomeni takšno stališče poskus likvidiranja vodilne vloge naše partije v boju za enakopravnost žensk ... « » ... Zaradi zmotne reakcije na feminizem in ker ni bil seznanjen s pravilnim stališčem naše partije, je krenil del 33 našega članstva v drugo skrajnost. Žensko vprašanje so za- nemarjali. V bistvu gre tu za dve vrsti >>izgovorov« za n e- pravilno oziroma nikakršno delo: ponekod s o žensko vpra- šanje zožili :samo na vprašanje delavk in njihovega neizmer- nega in vsestranskega izkoriščanja v kapitalizmu. Postavljali so zahtevo >>Za enako delo enako plačilo« kot edino posebno žensko zahtevo, za katero naj bi se bojevale delavke same v okviru sindikatov. Pri drugih pa je bilo opaziti celo popolno zanikanje, da bi razen proletarskega obstajalo še kakšno dru- go vprašanje, z izgovorom, da proletariat priznava ženski enakopravnosti in se je zato treba bojevati samo za končni cilj, med bojem pa ni treba cepiti sil še za delo med žen- skami ... « Referat obširno govori o tem, kakšno naj bi bilo nadalj- nje delo partije med ženskami, da bi iSe le-te na podlagi svo- jih zahtev angažirale v splošnem revolucionarnem boju pod vodstvom partije, še zlasti v tekočih akcijah zoper imperia- listična vojno in nove napade na pravice delovnega ljudstva, predvsem na ženske pravice. Dalje navaja referat razne oblike dela med ženskami, ki so pač odvisne od trenutnega položaja in moči partije, pote- kati pa morajo povsod tam, kjer se zbirajo ženske: v seda- njih legalnih organizacijah, kulturnih, prosvetnih, profesio- nalnih in v raznih ženskih sekcijah. Kjer je ženske težko pri- dobiti v skupno organizacijo, je treba organizirati posebne sekcije v sindikatih; posebej je poudarjena potreba po delu med ženskami na podeželju. Podčrtan je pomen legalnih žen- skih časnikov za široko propagando med ženskami in njihova organizatorska vloga. Resolucija V. državne konference o političnih in organi- zacijskih nalogah vseh komunistov zahteva splošno volilno pravico tudi za ženske, delu med ženskami pa je med drugimi posvečeno tudi tole poglavje: >>V. konferenca KPJ ugotavlja, da nekatere partijske or- ganizacije še vedno zanemarjajo sistematično delo med žen- skami, da mu t'ovariši ne posvečajo dovolj resne pozornosti in dovoljujejo, da teče kar samo od sebe ali pa le na pobudo tovarišic, da tovarišicam celo odrekajo pomoč, ki jo od njih zahtevajo. Zato morajo: a) vse partijske organizacije posvetiti kar največjo pozornost delu med ženskax:ni, predvsem v sin- 34 Nemški vojaki ubijajo ujete boTce savinjskega bataljona v Celju (novembeT 1942) dikatih in drugih množičnih organizacijah; b) za to delo mo- rajo organizacije določiti ne samo tovarišice, temveč tudi to- variše; c) partijske organizacije morajo posvetiti čimveč po- zornosti ženskam iz delavskih in revnih okolij in jim izka- zovati vso možno pomoč z raznimi nasveti itd.; d) hkrati z bojem za splošne ženske državljanske pravice, za enako plač i ­ lo za enako delo v podjetjih je treba zatirati buržoazni femi- nizem, ki u stvarja prepad m ed delavci in delavkami in ima za cilj, da otopi ostrino razredne borbe.« že velikokrat je bil ocenjevan izredni pomen V. državne konference KPJ za uspehe partije pri razvoju Ljudske fronte, partizanskih in osvobodilnih enot pri prevzemu oblasti, za zmago revolucije. še posebej izčrpno analizo konference je podal tovariš Tito na V. kongresu KPJ leta 1948. Ko je na- števal vzroke za u spehe partije neposredno pred vojno, je predvsem podčrtal tudi dejstvo: 35  »... da je šla partija v širino, v mnoziCe in tako posto- poma postajala priznani voditelj množic, ... da je usmeritev KPJ odražala težnje vseh resnično naprednih sil in da dejanja komunistov niso bila v nasprotju z njihovimi besedami ... « V tej luči lahko ocenimo, kako pomembno je bilo za zgodovinske dogodke, ki so sledili, da je V. državna konfe- renca pootavila, analizirala in dala odgovore na vsa pereča vprašanja, med njimi tudi na žensko vprašanje. Vsa partijska vodstva so bila na ta način poučena, kako naj delovne ženske opozorijo, da pot do njihove popolne ena- kopravnosti ne pelje skozi izoliran boj »vseh« žensk ne glede na to, kateremu razredu pripadajo; da je usoda družbene ena- kopravnosti ženske in njene ekonomske osvoboditve organsko povezana z bojem delavskega razreda za zrušitev kapi·t alizma. Zato so ženske v programu KPJ videle tudi svoj program in se odzvale pozivu partije k vstaji in oboroženemu boju. Znanstvena in izkustvena utemelj enost programa in moč kreativne o•s ebne prepričevalnosti komunistov sta z neslutena močjo pritegnila množice žensk v narodnoosvobodilni revo- lucionarni boj. V. državna konferenca KPJ je prekinila s ponavljanjem teoretičnih stališč o enakopravnos-ti žensk, pokazala je, da komunisti ne smejo samo teoretično priznavati ženskam pra- vice do enakosti, ki jim jo bo prinesla pro1etal1Ska revolucija, temveč se morajo bojevati za vključevanje žensk v aktiven boj za obrambo neodvisnosti, za revolucionarne spremembe, keor je bila večina žensk skupaj z vsem delavskim razredom življenjsko zainteresirana za boj proti obstoječi ureditvi. Te- meljita razgrn~tev idejnih postavk znanstvenega socializma, opozarjanje na programska načela pa tudi na povsem kon- kretna, tekoča vprašanja, ki naj jih rešujejo vsi komunisti, osposobitev članov KPJ, da dojemajo razredno bistvo ne- enakopravnosti žensk - vse to je bilo za mlade generacije komunistov izrednega pomena. V. konferenca KPJ je pomenila tudi zaokrožitev epohal- nega dela za obnovo KPJ, ki ga je ob koncu tridesetih let začela plejada komunistov na čelu s tovarišem Titom. V sami naravi novega vods-tva je bilo, da na podlagi ustvarjalnega marksizma in v tesni zvezi z delavci in delovnim ljudstvom odpre vsa pereča vprašanja, od nacionalnega, kmečkega do 36 Skupina mladinske delovne brigade med znano saniško žetvijo (avgust 1942) ženskega, v živi organski medsebojni zvezi ter tako pritegne vse sile, kar je partiji omogočilo , da je uspešno vodila ljud- sko vstajo in socialistično revolucijo. Vpliva, ki ga je imel tak aktivni, borbeni in humani odnos do vprašanj, ki jim sicer pravimo ženska vprašanja, v resnici pa posegajo v življenje vseh ljudi, ne moremo meriti samo z odzivom, ki ga je vzbudil med ženskami. Nikakor ni pretirana trditev, da je KPJ s takšnim odnosom do življenj- skih problemov ljudi povečala ,s voj vpliv na šivoke kroge mladincev in mladink, na intelektualce, delavce in kmete. Analiza napredne literature tega časa bi na primer pokazala, kako so ta življenjska vprašanja utirala poti za razumevanje in sprejemanje marksistične kritike razrednih odnosov ter krepila Željo in voljo po lastni akciji, ki naj prispeva k ustvar- janju razmer za nove medčloveške odnose, kamor v prvi vrsti sodijo humani odnosi med spoloma. 37 UDELEŽBA ŽENSK V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI IN REVOLUCIJI Delavci in delovno ljudstvo Jugoslavije so zaradi siste- matičnih političnih in organizacijskih ukrepov KPJ priprav- ljeni dočakali usodne dni faštstične agresije. Na poziv KPJ so se vsi narodi vzdignili k oboroženi vstaji, prepričani, da njihov boj in žrtve ne bodo zaman. V pripravah na odločilno obrambo dežele je KPJ predvsem usposabljala kadre za po- litično in vojno akcijo. V okviru že omenjene Ti:tove strategije pri graditvi partije - kot voditeljice množic in organizatori- ce zgodovinske zmage delavskega razreda vseh naših narodov in narodnosti - moramo kot sestavni del te strategije pred- vsem poudariti daljnovidno postavitev ženskega vprašanja. Pri tem nam je v mislih zavestna naslonitev boja na ženske kadre in ženske množice ter vključevanje žensk ne samo kot enakopravnih borcev, temveč tudi kot nosilk novih kvalitet v medčloveških odnosih v vseljudskem boju, novih upov v svoboden jutrišnji dan. Zaradi odločnosti partije in antifašističnega gibanja, da v lastnih vrstah odstranita ovire za udeležbo žensk, da ženske sistematično vključita v delo, se je narodnoosvobodilno giba- nje globoko ukoreninilo v vsej deželi, hitm širilo svoj vpliv in pridobivalo nove in nove ženske in moške kadre, ki so za- vestno vzeli usodo v svoje roke. Na tem sloni dragoceni pri- spevek, ki so ga v navodnoosvobodilnem boju dali milijoni jugoslovanskih žensk vseh starosti: delavke, kmetice, gospo- dinje, študentke, intelektualke, tako ali drugače udeležene v velikem boju za neodvisnost svojih narodo·v in lastno enako- pravnost. Nobena nadaljnja analiza vojne strategije splošne ljudske osvobodilne vojne in splošne ljudske obrambe, kakršno je za- snoval tovariš Tito, ne bo mogla mimo tega fenomena. Zna- čilna črta vojne strategije v NOB je bila poleg drugega tudi vsestransko s odelovanje žensk pri vseh nalogah, ki so jih imeli moški, poleg tega pa še pri takšnih, ki jih lahko opra- vijo samo ženske. Tudi takšna usmeritev je žela uspehe, ena- ko kot pri nacionalnem vprašanju, vprašanju bratstva in enot- nosti, kmečkem in drugem vprašanju - saj Titova vodstvo 38  & 1 1 il r.u:.Cf.MBR:,\ N~ OSUHlOD f.!NOJ 1'ERtH>tlf)l Prva zemaljska konferencija Antifašističkog fronla žena »Borba« je 13. decembra 1942 objavila poroč~lo o prvi državni konferenci Antifašistične fronte žena Jugoslavije, ki je bila v Bosanskem Petrovcu 39 ni dovoljevalo demagogije, temveč je n enehno vzgajala udele- žence v boju v subj ekte lastnega osvobajanja. Najmanj , na kar bi morala analiza stra•t egije množične , nenehne perspektivne udeležbe žensk v NOB opozoriti, so naslednji politični, :s ocialni in vojaški sektorji : - Poziv k vključevanju v članstvo KPJ, osposobitev žen- skih partijskih kadrov za obrambo dežele in oborožen boj, njihovo šolanje in pogumen sprejem v vodilna telesa KP in LF, kar je predvsem prišlo do izraza že v prvih dneh oku- pacije. Vemo, da so bile ženske med vso vojno pretežni no- silci večine nalog ilegalnih partijskih organizacij in organiza- cij Ljudske fronte na okupiranem ozemlju. Bile so pomemben dejavnik pri graditvi množične Ljudske fronte po VISej državi. - Vzpostavljanje antifašističnih mostov bratstva in enot- nosti med vsemi ženskami Jugoslavije, predvsem na vasi, je omogočilo, da se je narodnoosvobodilni boj lahko oprl na najširše množice, da je uspešno razbil poskus šovinistične delitve narodov ter poskus reakcije, da bi z antikomunističnim hujskanjem oslabila borbeni duh žensk. - Pomembna značilnost pri organiziranju partizanskih odredov in narodnoosvobodilne vojske je udeležba žensk kot bork v četah (ponekod so obstajale posebne ženske čete) ; žen- ske so opravljale funkcije komandirjev, političnih komisarjev, obveščevalcev ... - Številne naloge so imele ženske na področju sanitete. Skrb za ranjene v bojih, na pohodih in v bolnicah je bila v glavnem zaupana bolničarkam in zdravnicam. Njihova ude- ležba v vseh oblikah vojskovanja je vnašala v boj še posebej humano kvaliteto. - V naši partizanski :titovski strategiji zavzema vidno mesto naslonitev na ženske-matere in razumevanje za njiho- ve žrtve. Lik matere, ki zavestno pošilja sv·o je sinove in hčere v boj, ki je skrb za svoje otroke razširila na skrb za vse borce, ki stoično prenaša trpljenje ob smrti svojih otrok, je bil že med vojno povzdignjen do simbola. - Zaledje partizanskih odredov in narodnoosvobodilne vojske je bilo ob pomoči žensk zanesljivo zavarovano. Prehra- no vojske, spreminjanje lastnih domov v bolnice in delavnice, 40 Mladinke iz Iža odhajajo v partizane (1942) kjer so pripravljale oblačila in drug material za vojsko: od nogavic in oblek vse do sanitetnega materiala - vse te naloge so prevzemale nase in opravljale ženske. V neposredno skrb za partizane, za »našo vojsko «, je sodilo t udi nenehno obve- ščanje o gibanju sovražnika ipd. - Graditve ljudske oblas ti si ni mogoče zamisliti brez udeležbe žensk kot volilk in izvoljenih odbornic že v prvih n arodnoosvobodilnih odborih. Tudi to je bil velik uspeh na- r·odnoosvobodiln ega boja in je dalo oblasti vseljudski, demo- kratični, revolucionarni pečat. Ljudska oblast je organizirala delo na vseh področjih , med katerimi je predvsem pomemb- na skrb za gospodarstvo, boj za obdelavo zemlje, za žetev, za hrano; velika zasluga žensk je bila tudi učinkovito organi- zirana skrb za mlade rodove, za reševanje otrok pred okupa- torjev.im nasiljem, za organizirane šole, prehrano za otroke ter socialno-zdravstveno varstvo za vse otroke, predvsem za voj- ne sirote ... 41  Statistična poročila govor.ijo o naslednjih podatkih: med narodnoosvobodilnim bojem je bilo v vrstah narodnoosvobo- dilne vojske približno 100 000 žensk - bork, bolničark, ko- mandirjev ali komisarjev. Približno 25 000 žensk je padlo v oboroženem spopadu z okupatorjem, 40 000 je bilo ranjenih, 1171 žensk ima spomenico od ·leta 1941, 91 je razglašenih za narodne heroje, 2000 žensk je bilo oficirjev narodnoosvobodil- ne vojske. Na območju naše države je 2 milijona žensk v raz- nih oblikah sodelovalo v narodnoosvobodilnem boju. Več kot 600 000 žensk, pogosto skupaj z malimi otroki, so okupatorji odgnali v taborišča in ječe, kjer so jih množično ubijali. Vendar pa vse te številke ne morejo dati niti približne podobe o udeležbi žensk v naši ljudski revoluciji. S številkami ni moč izraziti heroj,s tva naših žensk-bork ali njihove zdrž- ljivosti . S številkami ni moč opisati požrtvovalnosti naših bol- ničark, upornosti žensk, ki so iz okupato·r jevih rok ugrabljale hrano za borce na položaju; številke prav tako ne morejo izraziti naporov in požrtvovalnosti pri organizaciji odpora v najglobljem zaledju - v okupatorjevi trdnjavi. Z njimi ni mogoče zajeti tisočerih opravkov na osvobojenem ozemlju, kjer so bile žell'Ske partiji v veliko oporo pri vzpostavitvi or- ganov ljudske oblasti. Še najmanj pa lahko suhoparne številke povedo o nečlo­ veškem trpljenju, ki so mu bile ženske skupaj z moškimi so- borci izpostavljene v rokah okupatorjeve policije, v zaporih, v taboriščih smrti po vsej Evropi. Znane so politična vsebina in metode dela, s katerimi je partiji pod Titovim vodstvom uspelo zdramiti in spodbuditi nastanek širokega ljudskofrontovskega antifašističnega giba- nja med vsemi jugoslovanskimi narodi, ko je začel fašizem neposredno ogrožati našo državo. Partija je podpirala in spod- bujala prizadevanja množičnega antifašističnega ženskega gi- banja, ki so v stari Jugoslaviji brez političnih pravic lahko delovala v raznih ženskih organizacijah. V antifašističnih ak- cijah so se medsebojno povezovale ženske različnih slojev in prepričanj, tu so se seznanjale z idejami, politiko in delom KPJ in lahko ugotovile, da je bila le-ta v najtežjih dneh edina organizirana sila v državi, ki je neomajno stala na strani delovnih ljudi in ljudstva, pripravljena začeti boj za 42 Borke Cankarjeve brigade na Čatežu svobodo in boljše življenje vseh. Možnost legalnih oblik po- litičnega dela je bila z okupacijo države vse manjša, hkrati pa je naraščala pntreba po krepkejši organizaciji ilegalne Ljud- ske fronte, mladinske frontovske organizacije, organizacije Delav-ske enotnosti itd. Ženske so sodelovale v vseh ilegalnih oblikah političnega dela - od KP, SKOJ, LF in drugih. To je treba poudariti, ker po organizacijski utrditvi antifašističnega ženskega gibanja v posebno fvonto žensk - AFŽ - pogosto na:staja vtis, kot da bi bila celotna udeležba žensk v NOV usmerjena in izražena le z Antifašistično fronto žensk. Potreba po močnejši organizaciji žensk v AFŽ je nastala v bazi, ponekod pa je izhajala iz dogovora v LF združenih političnih grupacij. Večinoma je šlo za pobudo KP in LF na terenu. AFŽ je vsekakor predstavljala udeležbo žensk, vendar pa je pomenila tudi specifično žensko organizacijo. V njej se je močno uveljavila naravna potreba žensk, dotlej zatiranih in brezpravnih, da sodelujejo v NOV in pri urejanju družbe- n ih odnosov. AFŽ ob nastanku nima značaja boja za pravice 43 žensk, temveč pomeni njihovo afirmacija, hkrati pa tudi akci- jo enakopravnih v skupnem boju. KPJ je nadaljnjo aktivnost AFŽ usmerila v specifično nalogo vzgojno-političnega dela med tistimi množicami nepismenih in podrejenih žensk, ki so dotlej prenašale svoje trpljenje. Partija je bila pobudnik za nastanek ženske organizacije zato, da bi se prav te ženske v svoji organizaciji osveščale in se z lastno akcijo uresničile kot subjekt. Tako so nastajali odbori AFŽ po vsej državi. Leta 1942 je bila AFŽ organizacijsko opredeljena kot sestavni del Ljud- ske fronte. V Bosanskem Petrovcu se je 6. decembra 1942 zbralo 166 delegatk iz borbenih enot in odborov AFŽ z osvo- bojenih in okupiranih območij na I. državno konferenco AFŽ. Prišel je tudi vrhovni poveljnik tovariš Tito, pozdravil konferenco v imenu vrhovnega štaba in v imenu »borcev, ko- mandirjev, komandantov in političnih komisarjev naše ju- naške narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije«. V govoru udeleženkam konference, ki so ga navzoče de- legatke nenehno prekinjale z aplavzom, je tovariš Tito z nje- mu lastno jasnostjo in globino spregovoril o zgodovini anti- fašističn ega gibanja žensk, o pomenu udeležbe žensk v NOV za njen uspeh, za dosego osvobodilnih in nacionalnih ciljev vseh narodov in narodnosti ter o tistih globokih družbenih spremembah, ki jih bo prinesel ženskam boj za nove druž- bene odnose. Dejal je: >> ••• Vaša današnja skupščina ima velik zgodovinski po- men. Antifašistične gibanje žensk deluje v Jugoslaviji že dol- go, vendar pa se ni nikdar moglo uveljavljati v polni organi- zacijski obliki v takšni meri kot danes . . . Jugoslovanske žen- ske so pokazale svoje junaštvo že takrat, ko je bilo anti- fašistična gibanje žensk šele na začetku - leta 1936, ko so se bojevale v prvih vrstah za zatirane in izkoriščane jugo- slovanske narode. Danes ima Antifašistična fronta žensk večkratni pomen. Ženske se danes z ramo ob rami bojujejo z moškimi za svo- bodo jugoslovanskih narodov, proti zverinskim okupatorskim zavojevalcem in proti njihovim domačim hlapcem. Bojujejo se za svobodo proti fašističnemu s1stemu, sistemu srednjeve- 44 škega suženjstva, kakršen vlada v Nemčiji. Bojujejo se za neodvisnost svojih narodov, to pa je sestavni del velikega boja za njihovo enakopravnost ... Hčere naših narodov so stopile v prve vrste narodno- osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Bolj lmt vse drugo nam položaj v zaledju dokazuje, v kolikšni meri se ženske zavedajo zgodovinskega trenutka, ko se odloča o usodi vsega človeštva, ko se odloča o usodi žensk. Prav zato ima današnja skupščina velikanski zgodovinski pomen. Naše ženske, naše hčerke in matere s puško v roki sodelujejo v narodnoosvobodilnem boju. Ponosen sem, ker sem na čelu armade, v kateri je tako veliko žensk. Lahko rečem, da so v tem boju s svojim herojstvom, s svojo vzdržljivostjo ženske bile in so še na prvem mestu in v prvih vrstah, jugoslovanski narodi pa 1s i štejejo v čast, da imajo takšne hčere ... Žrtve, ki jih dajeta naše ljudstvo in naše ženske, niso omajale vere žensk v uspeh, v zmago te pravične borbe. Nasprotno, poudariti moram, da so naše ženske največ pri- spevale k temu boju: v zaledju so prav one zanesljivo in med prvimi našle pot. O tem govorijo zgledi žensk iz krajev, vasi in območij, ki so bila pod u:s taškim vplivom, pod vplivom Mihai1ovica. Prav to pa nas mora navdajati s ponosom in z vero: naše ženske niso :stopile v boj slučajno, nezavedno ali spontano, temveč zavestno, zavedajoč se zgodovinskih dogodkov, zave- dajoč se, da pomeni boj za osvoboditev našega ljudstva boj za srečnejšo bodočnost naših narodov in srečnejšo bodočnost samih žensk. JugosLovanske ženske, ki so v tem boju požrtvovalno pri- spevale tolikšne žrtve, ki tako neomajno stojijo v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo pravico, da danes na tem mestu enkrat za vselej ugotovijo dejstvo: boj mora roditi sadove tudi za žene jugoslovanskih narodov, teh tako drago plačanih plodov ne bo mogel nikdar več nihče iztrgati iz nji- hovih rok! Za to stvarjo naših žensk stoje naša narodnoosvo- bodilna vojska in vse ženske, ki se bojujejo v prvih vrstah tega veličastnega boja. Morda kdo zunaj sanjari o tem, da bo v Jugoslaviji po vojni spet vse po starem, da se bodo tudi ženske vrnile v 45  kuhinjo in ne bodo o mcemer odločale. Toda tovariši in to- varišice, ženske so opravile zrelostni izpit, pokazale so, da so sposobne ne samo za gospodinjska dela, ampak tudi za boj s puško v roki, da lahko tudi vladajo in držijo v svojih rokah oblast ... Cilj Antifašistične fronte žensk, ki ji je uspelo po- v ezati ženske za velike borbene cilje, za končno zmago nad okupatorjem .in njegovimi hlapci, je, da pripelje ženske do dokončne osvoboditve, da izbojuje njihovo državljansko ena- kopravnost, njihovo družbeno enakopravnost. Tovariši in •tovarišice, čakajo nas še veliki in težki boji .. . V težkem boju, ki je še pred nami, stoje kajpak pred Anti- fašistična fronto žensk še velike in težke naloge. Tovarišice, doslej ste pokazale veliko ljubezen in razumevanj e za boj, za naše tovariše in tovarišice na bojišču. Dajale ste, kar ste mogle, vendar pa še niso izkoriščene vse možnosti, ki stoje n a voljo, da bi vaši tovariši in tovarišice, naši borci, :imeli vse, kar potrebujejo. Zato ste se tudi sestale tukaj , zato boste svoje delo še bolj organizirano in sistematično zastavile 'in ga usmerile tako, da boste naši vojski lahko dale največ, kar lahko daste. Ve ste za nas glavna opora v zaledju. Ženske pa morate ne samo skrbeti za naloge, ki zadevajo fronto, temveč morate skrbeti tudi za zaledje, z budnim očesom morate pa- zi•ti, da se ne bi vgnezdil sovražnik, ki ga ogrožajo skupni interesi vseh svobodoljubnih sil Jugoslavije ... « Skrb KPJ za ustanavljanje AFŽ po vsej državi, za njeno pravilno usmeritev in uspešno delo med ženskami, skrb za izobraževanje mladink in žensk je moč razbrati iz obravnav tega vprašanja v partijskem tisku, iz pi!Sem in okrožnic CK KPJ ter centralnih in pokrajinskih komitejev, iz govorov in referatov članov CK, predvsem tovariša Tita. Organizacijs ka utrditev AFŽ med narodnoosvobodilnim bojem je imela velik politični pomen. Tudi v najbolj odda- ljenih vaseh je AFŽ vsakodnevno pojasnjevala cilje in pomen našega boja ter vlogo KPJ; razlagala vse aktualne dogodke, razkrinkavala imperializem in fašizem ter obsojala domače izdajalce; vnašala je med množice idejo bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, razglašala je solidarnost z vsemi na- prednimi in demokratičnimi silami na svetu, prijateljstvo do Sovjetske zveze; razkrinkavala in zatirala je vpliv sovražni- kave pr.opagande ter poskuse zlorabe verskih in narodnostnih 46 čustev itd. To delo je bilo velikanskega pomena ne samo za politično vzgojo žensk, za izobraževanje novih kadrov za boj, >temveč se je z njim ustvarja1o enotno zaledje našega boja, kar je bilo še zlasti pomembno za moč narodnoosvobodilnega gibanja, predvsem še vojske, ki je razen velike materialne pomoči dobila tudi moralno podporo in oporo. Pod vodstvom partije je v široki Ljudski fronti in AFŽ zraslo na tisoče žensk-voditeljic, vzgojile so se milijonske množice jugoslovanskih žensk, ki jim je partija odprla oči , jim pokazala pot odločnega boja in jih osvobodila zaostalosti. Povsod, še posebej v najmanj razvitih kr-ajih, so se ženske prek AFŽ začele zavedati svojega položaja. v družbi, začele so se vključevati v politično življenje in boj na način, ki je ustrezal danim okoliščinam . Ponekod so bili to tečaji za opis- menjevanje, bralne skupine, kjer so obravnavale politično in splošno iwbraževalno literatuvo, ponekod tečaji za prvo po- moč ranjenim, aktivi za skrb za o:troke, za pripravljanje hra- ne in oblačil za borce, organiziranje ilegalnih zvez med raz- nimi deli gibanja ali javnih političnih mitingov, priprava ma- nifestacij za novo državno ureditev ob udeležbi vsega ljudstva. Med narodnoosvobodilnim bojem so ženske prvič v zgo- dovini jugoslovanskih nar-odov uveljavile volilno pravico na volitvah za nove organe ljudske oblasti. Na osvobojenih, pred- vsem pa. na okupiranih območjih, so bile ženske v visokem odstotku izvoljene za odbornice. Prav tako so postale poslanke v vseh skupščinah, članice vodilnih političnih izvršilnih or- ganov. Tako so si ženske pred sprejetjem formalnih pravnih predpisov in ustave z bojem izvojevale dejansko politično enakopravnost. Jugoslovanske ženske so potrdile, da je pot k popolni ženski enakopravnosti le pot lastne akcije in ude- ležbe v skupnem boju vsega ljudstva za. celotni narodnoosvo- bodilni in demokratično revolucionarni program. Narodnoosvobodilni boj je pomenil prelomnico v stališču do položaja žensk v družbi; neposredna praksa je odprla širo- ko polje za dejansko uveljavitev žensk in tako tudi pot za premag-ovanje patriarhalnega, konservativnega pogleda na žensko v zakonu, družini in v družbi. Intenzivna navzočnost žensk v gospodarstvu in vojnih naporih v primeru partizan- ske, se pravi vseljudske vojne v katerikoli državi je dobila 47 novo razsežnost. Ženske so postale ne samo gospodarski, tem- več tudi politični dejavnik v boju za graditev novih družbenih in medčloveških odnosov. To je vplivalo na kvantiteto in kva- hteto njihove udeležbe ter na vsebino boja, ki so ga bile proti okupatorju in hkrati za globoke družbene spremembe. Če naj bo boj vseljudski, mora zajeti vse medčloveške in družbene odnose, vštevši tudi položaj žensk. Svojo množič­ nost in moč črpa iz teženj · širokih ljudskih množic za svo- bodo in družbene spremembe v njihovo korist. Udeležba žensk v tem boju pa je prispevala tudi k humanizaciji medčloveških odnosov sredi surovih bojev. Tako je v temelje nove Jugoslavije vgrajeno priznanje polne enakopravnosti žensk v novih družbenopolitičnih odno- sih. Od ženske smo terjali in pričakovali vsestransko sodelo- vanje v ekonomskem in političnem življenju države, proble- me ma·t erinstva pa smo sprejeli kot družbene probleme. Ženske so množično stopale v narodnoosvobodilni boj, ker so bili z okupacijo in nacifašističnimi genocidnimi načrti ogro- ženi življenjski interesi in eksistenca njihovih družin in na- r odov. Globoka povezanost boja z uresničevanjem reV'olucio- narnih družbenih sprememb, med katere ne nazadnje sodi tudi uveljavitev popolne družbene enakopravnosti žensk, je veli- ko prispevala k množičnemu sodelovanju žensk v vseh obli- kah boja. Tudi jasna usmeritev osvobodilnega gibanja je moč­ no pripomogla k rasti pogumnih ženskih kadrov, ki so se uve- ljavili na V'Seh področjih družbenega življenja. Najglobljo zarezo je narodnoosvobodilni boj glede druž- benega položaja žensk napravil v vrstah nove generacije, med mladino. Te ni bilo treba dolgo prepričevati o nujnosti raz- bitja starega sveta. Pridružila se je boju, kjer je živela novo življenje, pisala nove moralne kodekse. Mladini, ki sta ji KPJ in tovariš Tito popolnoma zaupala, da bo spoznala sV'oje dolgoročne interese in na svojih plečih vzdržala najtežje boje in trpljenje surove vojne - tej mladini jugoslovanskih narodov in narodnosti so postale enakopravnost vseh, tova- rištvo in odgovornost v boju sestavni del tistega, za kar je bila pripravljena dati svoje življenje. Osvoboditev dežele je pomenila zanjo enake možnosti za razvoj ustvarjalnih sposob- nosti za vse, konec sovražnikove okupacije in konec izkori- ščanja človeka po človeku ter vsakršnega zatiranja med ljud- 48  ~ l ·· ~ Ji Ženske - borke I. makedonsko-kosovske brigade mi, na katerih je temeljila prejšnja družba. V NOB je zrasel lik novega človeka - svobodnega občana socialistične Jugo- slavije. Da bi ta novi lik čvrsto obstal tudi v novih razmerah mirne graditve, nikakor ne smemo pozabiti na važne mejnike na poti k novemu. Predvsem zatro ne, ker v boju spočete za- misli o možnosti novega tovarištva in enakosti med ljudmi niso bile vedno kos vračajočim se prikaznim starega sveta, ki :so se dvigale iz obupa zaostalosti in poskušale s težo sto- letnih navad, predsodkov in revščine znova strmoglaviti na zemljo tiste, ki so jurišali na nebesa. Zvestoba idealom in vztrajnost pri graditvi novih odnosov v boju za povojni raz- voj .t er napredek dežele sta odlikovali vlogo, ki jo je KPJ pod Titovim vodstvom imela v tem še vedno težkem obdobju - v boju za ohranitev pridobitev NOB in za nove zmage. 49 V NOVI JUGOSLAVIJI URESNIČUJEMO CILJE NOB IN PROGRAM KPJ Zmaga ljudske revolucije je odprla pot načrtni graditvi socialističnihdružbenoekonomskih odnosov, kar je I'Odilo sa- dove tudi za jugoslovanske ženske. Oblast delovnega ljudstva, ki je odločno začela onemogočati izkoriščanje človeka po člo­ veku, se je takoj lotila tudi odprave vsakršne neenakoprav- nosti žensk. Neposredne, na V. državni konferenci KPJ za- dane naloge, smo sistematično uresničevali v okviru obsež- nega programa političnih, družbenih in ekonomskih sprememb revolucionarnega značaja. Posebej pomembne za položaj žensk so bile spremembe, ki so naredile konec reprodukciji fevdal- nih in kapitalističnih proizvodnih in družbenih odnosov, po- vezanih v svojem bistvu s patriarhalnim družinskim siste- mom, v katerem pripadajo vse pravice moškemu kot lastniku in poglavarju družine, in kjer je položaj človeka v družbi vnaprej opredeljen glede .n a to, ·a li je zasebni las tnik proiz- vajalnih sredstev ali pa proletarec na vasi ali v mestu, ki lahko ponudi samo delo 'SVojih rok in pameti. Jugoslovanski narodi so se plebiscitarno odločili za odpra- vo monarhije in vseh privilegijev na podlagi lastništva. Izpe- ljali smo nacionalizacijo, agrarna reformo in pričeli z načrtno obnovo in razvojem dežele. Storjeni so bili posebni ukrepi za hitrejši razvoj manj razvitih delov države. Socialno-družbene reforme so zajele: uvajanje obveznega osemletnega osnovnega šolanja, zdravstvo je postalo javna služba in je začelo z obsežnimi ukrepi za zboljšanje ljudskega zdravja, socialno in zdravstveno zavarovanje je bilo vpeljano za vse zaposlene v družbenem sektorju, odpirajo se številne ustanove, ki skrbijo za otroke, mladini se odpirajo možnosti za šolanje na srednjih in visokih šolah, predvsem s štipendi- jami, dijaškirni domovi, internati itd. Potrošni skladi so se bistveno prerazdelili v dobro delavskega razreda in majhnih kmetov - prerazdeljeno je bilo približno 40 °/o teh skladov in tako so se pomembno zboljšale življenjske razmere pre- težnega dela prebivalstva. Stari predpisi in zakoni, ki so žensko postavljali v ne- enakopraven položaj, so bili ukinjeni že med vojno. 24. člen nove ustave, ki je bila sprejeta januarja 1946, določa: 50 Delegatke II. zasedanja AVNOJ: Mica šlander, Kata Pejnovic, Maca Gržetic in Mitra Mitrovic »Ženske so enakopravne z moškimi v vseh področjih državnega, gospodarskega in družbenega življ enja. Za enako delo imajo ženske pravico do enake plače kot moški in uži- vajo v del'Ovnem razmerju posebno varstvo . Država predvsem varuje interese matere in otroka z usta- navljanjem porodnišnic, otroških domov in otroških vrtcev ter s pravico matere do plačanega dopusta pred porodom in po njem.« To načelo je bilo uveljavljeno tudi v drugih zakonih. Zakon o zakonski zvezi je postavil zakon in družino v var- stvo države; vpeljana je bila civilna poroka, ki je načelno veljala v vsej državi; glede pravic in obveznosti je dosledno uveljavljena enakopravnost zakoncev v medsebojnem razmer- ju in v razmerju do 'otrok. Roditeljske pravice glede otrok pripadajo tako materi kot očetu, v zakonu pridobljeno pre- moženje pa je skupna last obeh zakoncev. 51  Izhodišče za zakon o državljanstvu je enakopravnost žen- ske kot občana. ženska s poroko ne pridobi avtomatično mo- ževega državljanstva, ampak o tem svobodno odloča; za do- ločitev otrokovega državljanstva velja popolna enakoprav- nost - tudi o tem 'S porazumu odločata oba starša. Odpravlje- na je diskriminacija nezakonskih otrok. Vendar pa so pravne norme samo eno od meril, s kateri- mi ocenjujemo družbeni položaj ženske. Drugo merilo je nje- na dejanska udeležba v političnem odločanju, na volitvah, v političnih organih družbenega upravljanja. Za položaj ženske v družbi so najbolj pomembne njene pravice in položaj na področju ekonomskega življenja: ali ima dejanske možnosti za zaposlitev, ali so ji odprta vrata do vseh poklicev, ali je uresničena davna zahteva delavskega razreda: enaka plača za enako delo. Pomembne so enake prvice do šolanja ženske mladine. Vse to opredeljuje položaj žensk v prenekateri da- našnji družbi, za nas pa pomeni samo možnost, ki jo imajo ženske kot občani z vsemi pravicami, da se lotijo boja za globlje ·spremembe v družbi, ki bodo dokončno odpravile na- sprotja med njenima dvema vlogama: med delom in materin- stvom. Ta sestavina osvoboditve žensk pa pomeni kategorijo socialističnega družbenega sistema. Za njeno uresničitev je potrebna jasnost in odločnost vodilnih družbenih sil za spre- membo družbenih odnosov in za spremembo nazorov. Jasno je, da je mogoče pravno ureditev lažje in hitreje spremeniti kot pa nazore o položaju žensk. Zato pomenijo pravni pred- pisi pogosto le pmgram naprednih sil, ki ga je treba šele uveljaviti. Med socialistično graditvijo dežele je bilo treba v dolgo- trajnem procesu premagovati zaostalost in številne predsodke, ki so se sredi vojne vihre pritajili tako v družbi in med po- samezniki. Predvsem je bilo treba premagati materialno za- ostalost dežele in zaostalost življenjskih razmer, ki imata za posledico zaostalost nazorov. V naporih vse dežele, da oprta le na lastne moči krene naprej, da ohrani težko in s tolikšnimi žrvami priborjeno ne- odvisnost, da ohrani in razširi svojo opredelitev za socialistič­ no demokracijo in za delavsko samoupravljanje, so dali de- lavski razred, delovni ljudje, mladina in ženske Jugoslavije vse od sebe. Na vseh področjih graditve naletimo na izjemne 52 Ženske Hrvatske in Bele krajine prinasaJo hrano partizanom na položaje pri Metliki (avgust 1944) like žensk. S požrtvovalno akcijo so gradile svojo državo in bile zanesljiva politična opora novi oblasti, ki je pod vod- stvom Tita in KPJ črpala svojo silo iz iniciative ljudskih množic, interesov in poleta samih žensk. Boj za kar najbolj dosledno uresničitev ustavnih in prav- nih predpisov lahko spremljamo v obširnem gradivu o delu KP, LF, AFŽ in SKOJ. Govori tovariša Tita in drugih vodi- teljev so pomemben vir za poglobitev v problematiko, ki bi jo lahko imenovali: boj za uresničevanje novih družbenih od- nosov, za nadaljnje korake proletarske revolucije. Tovariš Tito se je pogosto obračal posebej k ženskam: razlagal je tekoče in dolgoročne probleme in naloge, vabil k delu, politični aktivnosti in budnosti. Posebej jih je opozarjal na reševanje tistih družbenih problemov, ki so že po tradiciji bremenili ženske: skrb za otr.oke in mladino, reševanje šte- vilnih socialnih problemov. Od tega, kako bo družba rešila ta vprašanja, je bila v mnogočem odvisna tudi uresničitev 53  humanih družbenih odnosov. To ne pomeni delitve dela in skrbi, temveč vključitev življenjskih interesov žensk v reše- vanje vseh drugih perečih problemov države. Na prvem kongresu AFZ Jugoslavije junija leta 1945 je tovariš Tito najprej izrekel ženskam priznanje za njihov pri- spevek v NOB, nato pa spregovoril o novih nalogah: »Naše najbolj pomembne naloge so krepitev ljudske ob- lasti, vzgoja otrok, našega mladega naraščaja , naših bodočih rodov, krepitev bratstva in enotnosti, graditev naše dežele. To so najbolj pomembne naloge, tem pa sledijo: delo na so- cialnem področju, skrb za otroke, pomoč našim invalidom, tovarišem in tovarišicam, ki so v boju izgubili svoje zdravje, in tako dalje.« V luči sodobnih izkušenj OSV'Obodilnih gibanj in bojev neuvrščenih držav za svobodni razvoj še posebej pomembno zvenijo besede tovariša Tita na tem kongresu: »Gospodarski dvig naše države, njena graditev, je zelo velik problem in zahteva, da mu vsi občani naše države po- svetimo vse svoje moči. Tu znova poudarjam, da je naša dolž- nost opirati se predvsem na lastne moči. Če bomo dobili kaj od zunaj, bo dobrodošlo . Toda opirati se moramo na lastne moči, oprijeti se moramo dela. V tem duhu moramo vzgajati tudi naše otroke. Delo za obnovo naše države je velika čast. Delati na tem področju je velika stvar za vsakega izmed nas, hkrati pa tudi dolžnost vsakega izmed nas.<< V aktualnem boju pmti silam reakcije, ki je tedaj videla v papežu Piju XII. svojega antikomunističnega i deologa, ideo- J,o ga hladne vojne, in računala predvsem z zaostalostjo in kon- serva,t ivizmom žensk, je tovariš Tito avgusta 1946 spregovoril ženskam iz okolice Kranja: »Vem, da je tu mnogo težav, vem, da si reakcija ne želi, da bi bile ženske organizirane in zavedne. V organizaciji si ženske širijo obzorje, to pa reakciji ne gre v račun. Zenske, ki so si razširile obzorje, niso več lahek plen razne sovražne propagande, saj so si pridobile zavest, ki jo današnja nova ženska potrebuje. Danes se rojeva ženska novega tipa, zato se reakcija bojuje proti organiziranju žensk. Vaša dolžnost je, da prepričate vse ženske, da bodo z vsto- pom v vašo organizacijo in s praktično uporabo tega, kar bodo v njej videle, lahko še bolje organizirale svoje življenje 54 doma, ker bodo v organizaciji zvedele za izkušnje drugih žensk. Kar zadeva vpliv duhovništva na ženske v vašem kraju, je razumljivo, da predstavlja oviro za vaše delo, pa čeprav bi duhovniki samo stali ob strani. Žalostno je, da gleda du- hovništvo z nezaupanjem na vse novo, kar mi ustvarjamo. Ob neki priložnosti sem med srečanjem s predstavniki viso- kega klera v Zagrebu dejal, da ne bomo z ničemer ovirali duhovnikov pri opravljanju njihovih funkcij. Naj kar oprav- ljajo verske funkcije, v politične zadeve pa naj se ne vmeša- vajo. Naj ne odvračajo ljudstva od tega, kar smo s. krvjo iz- bojevali. Zahteval sem od njih, naj bodo več z ljudstvom, naj mu bolj prisluhnejo in naj - ko mašujejo - predvsem mi- slijo na to, kako bi kar najbolje služili svojemu narodu, ne pa da poslušajo tujino, Rim in druge. Navedel vam bom primer za to. Poglejte, kakšna je sedaj situacija v Parizu. Mi se bojujemo, da bi dobili tisto, kar je naše, bojujemo se z vsemi dovro,l jenimi sredstvi in kar najbolj e nergično branimo SV'Oje pravice. Na čigavi strani pa je papež? Ne zagovarja naše strani, temveč - italijansko. To je razum- ljivo. Je Italijan in Italijan bo ostal. Zagovarjal je Mussoli- nija, zagovarja De Gasperija in zagovarjal bo vsakogar, ki bo prišel na oblast v Italiji. Zakaj bi morali torej katoliški du- hovniki ubogati njega? V šolah so se naučili brati mašo, naučili so se cerkvenih zakonov in delajo naj to, kar znajo. Naj ne poslušajo tujine, tistih, ki so naši odkriti sovražniki. Služiti je treba svojemu narodu ne pa tujcu, in to celo tujcu, ki je povzročil toliko zla tu v Sloveniji, v Dalmaciji in v drugih naših krajih. Služiti je treba svojemu narodu, ne pa stoletnemu sovražniku - italijanski reakciji. Ne štejem za sovmžnika italijanski narod, temveč italijansko reakcijo. Ita- lijanski narod .si nas prav gotovo ne želi videti v nekakšnem suženjskem položaju. Zato se morate ve, zavedne ženske, pogovarjati o teh stvareh z drugimi ženskami in povedati vsem takšnim ne- ljudskim duhovnikom, da imajo pravico govoriti o stvareh, ki. se tičejo cerkve in ki niso zoper ljudstvo.<< Januarja 1948. leta je Tito na II. kongresu AFŽ Jugosla- vije posebej poudaril nujnost boja pr,oti določenim malome- ščanskim pojavom, ko se ženske umikajo iz družbenega živ- 55  ljenja. Opozoril je ženske in vse občane, da »je naša bodoč­ nost lahko samo delo naših rok«. Iz vseh teh pogovo!'OV veje globoko spoznanje komuni- stič nega pogleda na človeško družbo, v kateri oba spola oprav- ljata svoje enakopravne in enako pomembne funkcije, v njih odseva prepričanje, da je emancipacija žensk kategorija spro- stitve neslutenih človekovih energij, kategorija razvoja novih kvalitet v medčloveških odnosih, da se hkrati z delovanjem za novo družbo premagujejo zaostalost in oporni stebri reakcije, da se je treba skupaj z materami bojevati za boljše življenje otrok in mladine. To ni paternali!S,tična demagogija, temveč tovarištvo v polnem pomenu besede v sedanjih in bodočih bojih, to je povezanost voditelj ev revolucije z razredom, z delovnimi ljudmi kot subjekti sleherne akcije. V takšnem odnosu ,s e je skovala trdnost, s kakršno je vsa dežela sprejela napad informbiroja - poskus, da bi ločil mno- žice od njihove par tije. Nikdar prej nisem tako intenzivno doživela dramatičnosti kake politične odločitve kot ob tistih Titovih besedah na seji CK KPJ, ko smo obravnavali Stali- nov ultimat in ko je - kolikor se spominjam - dejal: »Ce bi šlo zame - bi bila stvar enostavna - toda gre za nekaj, za kar smo se vsi bojevali, za kar so naši tovariši umirali! << V tem času je bila AFŽ kljub velikemu ugledu, ki ga je uživala kot predstavnica herojskih žensk in kot ena izmed pobudnic in organizatork Mednarodne demokratične fede- racije žensk, izpostavljena posebnim pritiskom. Najprej so hoteli ločiti organizacijo od partijskega in državnega vodstva, nato dokazati, da so delega:tke AFŽ fašistični agenti, pozneje pa so celotno AFŽ Jugoslavije izključili iz MDFŽ. Ko je govoril o tem obdobju, je tovariš Tito leta 1950 v govoru na III. kongresu AFŽ Jugoslavij e posebej poudaril: ».. . tu moram v imenu vlade izraziti vso hvaležnost za nastop jugoslovanskih žensk v času, ko smo dobili udarec od tistih, od katerih smo to najmanj pričakovali, od voditeljev Sovjetske zveze in informbiroja. Zahvaljujem se vam v ime- nu centralnega komiteja in v imenu vlade, ker ste bile pri tem novem napadu na našo socialistično državo in na našo enotnost resnično eden najmočnejših stebrov za ohranitev enotnosti naših na!'odov. Poudariti moram tudi kasnejše do- 56 stojno nastopanje naših žensk pred mednarodnimi :Eorumi, pred mednarodnimi organizacijami žensk, kjer ste dostojno branile čast naše socialistične domovine in čvrsto vztrajale na pozicijah, na katerih stoji naša partija, na katerih stoji velikanska večina ljudstva naše države.« V tem času pa se že srečujemo tudi s problemom samih organizacijskih oblik AFŽ. MESTO IN VLOGA ŽENSKIH ORGANIZACIJ PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE IN DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Antifašistična fronta žensk je bila že od svojega nastanka velika organizacija milijonov še do nedavnega zapostavljenih žensk Jugoslavije, ki sta jih zdramila osvobodilni boj in revo- lucija in ki so prek te organizacije spoznale komunistično par- tijo in njene cilje. Na stotisoče žensk je v AFŽ, v »svoji« organizaciji, stopilo v politično življenje in z besedo poseglo v javno življenje. To je bila organizacija, ki je iz teženj in pobude !Samih žensk črpala moč za boj pmti zaostalosti, ne- pismenosti, praznoverju in predsodkom vseh vrst, ki so žen- ski zastavljali pot k napredku. To je bila šola, ki je poma- gala lomiti okove preteklosti, ki je vključila ženske v vrste antifašističnih in revolucionarnih borcev in graditeljev so- cializma. Naglo dozorevanje ljudskih množic, ki so v letih NOB pod vodstvom KPJ preskočile stoletja in stopile na po- litično prizorišče kot armada enakopravnih subjektov, ki so v štiriletnem nadčloveškem boju za nacionalno osvoboditev z eno potezo in . v enem samem trenutku uresničile di•alektično povezane naloge antifevdalne, bur~oazne in socialistične re- VlOlucije, to naglo zorenje je zahtevalo tudi ustrezni razvoj vsebine in organiziranosti. Verjetno nam bo to v marsičem osvetlilo probleme, ki so nastajali že med NOB zaradi določenih slabosti in pojavov v razvoju AFŽ, s katerimi se je ukvarjalo partijsko vods•tvo. Tako je na primer CK KPJ januarja 1944 s posebnim pismom opozoril na tendenco po čvrsti centralizaciji AFŽ, po zože- vanju delovanja samo na delo med odbori AFŽ in na zane- marjanje dela med ženskami, ki še niso bile politično aktivne. 57  O tem so pisali tudi >>Proleter<<, »Borba<<, »Ljudska pravi- ca<< ... Z enako skrbjo za usmeritev dela AFŽ je prežeto tudi pismo vsem partijskim komitejem po osvoboditvi, oktobra 1945. Problem je bil, kako obdrža,t i in razviti AFŽ kot pri- ljubljeno organizacijo milijonskih množic žensk in jim hkrati predvsem odpreti pot v čim širšo in neposredno dejavnost v Ljudski fronti, v obla:stvenih organih, v družbi nasploh, kjer je bila udeležba žensk potrebna in pričakovana. Vrsta kon- kretnih naLog, ki so prav med ženskami - kakor že med vojno - našle vselej pripravljene in najbolj sposobne nosilke zahtevnega dela, ki bi ga lahko imenovali podaljšek indivi- dualne skrbi staršev za svoje otroke v družbeno skrb za vsa- kega otroka, podružbljanje družinskih skrbi in opravil je vse bolj presegalo okvire ženske organizacije. O dilemah v zvezi z mestom in vlogo AFŽ v povojni graditvi je govoril tovariš Kardelj na V. kongresu KPJ: »Po vojni se je postavilo vprašanje nadaljnjega dela AFŽ. Naša pavtija je zavzela jasno in odločno stališče, da je treba še naprej krepiti in razvijati AFŽ kot del Ljudske fron- t e. AFŽ mora še naprej delovati pri mobilizaciji žensk za gra- ditev socializma, pritegovati mora čimveč žensk v organe ljudske oblasti, vzgajati jih mora v soci-alističnem duhu in dvigovati njihovo zavest. Pri tem stoji pred AFŽ pomembna naloga: posvetiti se mora najbolj zaostalim, pasivnim množi- cam žensk, ki še živijo v temi in ki kljub formalnim pravi- cam do enakopravnosti, teh pravic praktično ne uveljavljajo. AFŽ ima pomembne naloge predvsem na vasi in pri ženskah- gospodinjah itd. Hkrati mora AFŽ pomagati tudi v sindikatih pri naporih za prebujanje zavesti žensk-delavk. Nadaljnja na- loga AFŽ je razvijanje šir,oke iniciative žensk glede vpra- šanj, ki zadevajo varstvo matere in otroka. In slednjič je treba tudi poudariti, da se prek AFŽ naše ženske povezujejo s svetovno antifašistično fronto žensk v boju za mir in demo- kracijo. Toda v AFŽ je še mnogo organizacijskih in drugih po- manjkljivosti. Prenekatere partijske organizacije še vedno ne izpričujejo dovolj skrbi za delo med ženskimi množicami, to pa se kaže v tem, da tudi številne organizacije Ljudske fron- te ne vedo, kako bi aktivirale ženske množice. Odtod slabosti v organizacijskem razvoju AFŽ. Pomanjkljivost tega dela je 58 i 1 vidna v zmanjšani aktivnosti žensk v primerjavi z VOJnim obdobjem. Ta pojav je negativno vplival predvsem na ude- ležbo žensk v organih ljudske oblasti. Od osvoboditve do danes število žensk v organih ljudske oblasti pada, namesto da bi raslo. Upoštevajoč te pomanjkljivosti se pred nas po- stavlja v zvezi z delom AFŽ naloga, kako usposobiti AFŽ, da bo v organizacijskem pogledu še bolj prožna, raznovrstna, bliže vsakdanjemu življenju delovnih žensk. AFŽ ne sme biti toga, šablonska organizacija, marveč prožna v svojih oblikah in sposobna povezovati ženske v najrazličnejših organizacijah. AFŽ mora v sodelovanju z drugimi organizacijami zajeti s širokim političnim delom predvsem zaostale in pasivne žen- ske množice. Prnsvetiti mora vsestransko pozornost kulturno- prosvetnemu delu med ženskami, zlasti pa še dviganju poli- tične zavesti, socialno-kulturne ravni itd. AFŽ mora organi- zirati in vsestransko razvijati celoten sistem pomoči delovni ženski in materi, in sicer v kar najtesnejšem sodelovanju z ljudskimi odbori in zdravstvenimi organi, sindikati, Rdečim križem, prek porodnišnic, posvetovalnic, ambulant, otroških jasli, igrišč, otroških vrtcev, sezonskih jasli itd. Pomagati mora pri krepitvi gospodinjstev, lajšati življenjske razmere žensk z odpiranjem menz, šolskih kuhinj, skupnih pralnic in čistilnic itd., pa tudi posamič pomagati materam in otrokom. To bo ženskam omogočilo, da bodo lahko v večji meri sode- lovale v gospodarskem in političnem življenju. AFŽ mora skrbeti za pomoč materam kot prvim vzgoji- teljicam. V sodelovanju z mladinskimi organizacijami in šolo si mora AFŽ prizadevati za pravilno vzgojo ,otrok, predvsem še za vzgojo najširših ženskih množic v socialističnem duhu in ljubezni do socialistične domovine, da bodo lahko tudi otro- ci rasli v tem duhu. Pomembna naloga AFŽ je tudi sodelovanje z drugimi množičnimi organizacijami pri razvijanju množične kontrole in ljudskega nadzora nad tem, kako delujejo organi ljudske oblasti, trgovske hiše, delavnice, gostinski obrati in vse dru- ge ustanove, ki so bodisi v službi varstva matere in otrok ali pa so namenjene za potrebe širokih ljudskih množic.« Nadaljnji razvoj družbenih odnosov je vedno znova ter- jal, da je bilo treba najbolj odgovorne kadre opozarjati na 59 problem n epos rednega v ključevanj a žensk v celoto družbenih odnosov. Zato je CK KPJ junija 1950. leta pisal vsem cen- tralnim komitejem: »Podvo jitev dela, predvsem političnega in kulturno-pro- svetnega, ki p oteka tako v Ljudski fronti kot v AFŽ, pomeni resno oviro za še večjo aktivizacijo žensk, številni sestanki pa zaostrujejo problem preobremenjenosti delovnih žensk in ma- ter, vodi do upadanja pnostovoljnega dela, uveljavljajo se šablone, ženska samoiniciativnost, ki bi jo potrebovali v vrsti vprašanj naše socialistične graditve, pa se dovolj ne razvija. To je še zlasti očitno v m estih. Poleg tega delo podvajajo tudi razni sestanki in konference, kjer prihajajo na dnevni red vprašanja, ki niso specifično ženska, ker so namr eč partijske in frontovske organizacije mnenja, da za delo med ženskami zadostuje obstoj AFŽ in da je AFŽ edina oblika dela z žen- skami, niso pa vodile dela AFŽ niti koordinirale aktivnosti žensk z njihovimi nalogami v drugih organizacijah, predvsem z delom v Ljudski fronti . V prihodnje mora delo med ženskami potekati pretežno v okviru LF, tako da odbori AFŽ delujejo pravzaprav kot sekcije ustreznega odbora LF. Tak način vodstva bo partij- skim in frontovskim organizacijam o mogočil , da razvijajo de- lo med ženskami v oblikah in meri, kakršne bodo zahtevale konkretne razmere na terenu. Odbori AFŽ kot sekcije LF naj bodo tudi v prihodnje voljeni, vsebina dela naj bo razno- vrstna, pač glede na potrebe na terenu in interese samih žen sk. Teži š če dela naj bodo vprašanja vars tva matere in otrok. Tam, kjer je aktivnost žensk v okviru LF še nezadost- na, predvsem na vasi, med narodnostnimi manjšinami in po- dobno, pa n aj LF te sekcij e uporablja za mobilizacijo žensk za najrazličnejše naloge, za politično vzgoj,o, in sicer v raznih oblikah vse do posebnih političnih konferenc žensk. Odbori AFŽ kot sekcija pri vodilnih odborih LF morajo delovati bolj kot komisije tega odbora za delo med ženskami, ne pa kot vodstva nižjih sekcij . Njihova naloga bodi analiza in izdelava predlogov odborom LF za delo med ženskami in pomoč na t erenu. Njihovo delo naj poteka predvsem v ple- numih, izvršilnih odborih, raznih posvetovanjih in podobno. « Tovariš Tito je na III. kongresu AFŽ Jugoslavije 29. okto- bra 1950 v Zagrebu govoril o isti dilemi: 60 Volitve ljudske obla.sti v Cetinju (1945. leta) »Vaše delo, ki ga opravljate kot članice Ljudske fronte Jugoslavije, je biLo v določenem smislu podvojeno, in prav o tem in o nekaterih nejasnostih v zvezi z vašim delom želim spregovoriti. Kot sekcija splošne politične organizacije - Ljudske fronte Jugoslavije - kot ženska sekcija, se pravi kot organizacija žensk Jugoslavije ste se pogosto izžrpavale v splošnih nalogah Ljudske fronte in niste imele možnosti, da bi se dovolj posvetile specifičnim obveznostim, ki jih imate kot ženska organizacija. To je pognsto vnašalo, da tako rečem, določeno nejasnost v vaše delo. Tovarišice, menim, da morate z vso svojo močjo in poletom opravljati dolžnosti, ki izhajajo iz vaših specifičnih obveznosti, kot je na primer skrb za zdravje in vzgojo žensk v Jugoslaviji. Pritegniti morate v svojo žensko organizacij,o in Ljudsko fronto čim več še nean- gažiranih žensk, se pravi, z vsemi močmi si morate priza- devati, da bodo vse ženske, ki danes še niso v vaši organi- zaciji, postale njene članice; da bo le-ta v pravem pomenu 61  besede postala organizacija vseh žensk Jugoslavije. Morate si prizadevati za prevzgojo tistih naših žensk, ki še živijo v duhu starih pojmovanj, s starimi nazori o družbi in družbe- nem sistemu, ki so še vedno izpostavljene vplivom raznih negativnih dejavnilmv v naši državi. Bojevati se morate za sleherno žensko, za sleherno dekle, da jo odtegnete takim ne- gativnim vplivom in jo pripeljete v fronto graditeljev naše socialistične dežele. To je vaša prvenstvena naloga. Vaša druga naloga kot članic Ljudske fronte pa je enakopravna delitev dela z drugimi člani fronte . . . « Problem pa ni bil samo v prilagajanju oblik in metod dela AFŽ potrebam družbe in nakopičenim problemom, ki so jih pred politične :sile države postavljali burna industrializa- cija, ki je številčno močno povečala delavski razred, krčeviti napori za socialistični razvoj vasi, urbanizacija, novi socialni problemi in pa tendence k birokratskim odnosom. Odgovore na ta vprašanja je dala uvedba delavskega samoupravljanja, razvoj stanovanjskih in krajevnih skupnosti itd. Po svoji strani je AFŽ prispevala k ustanovitvi mnogih družbenih organizacij, ki niso temeljile na spolni pripadnosti članov, temveč na družbenih nalogah, ki so bile pomembne za oba spola, ki so zahtevale prostovoljne napore in strokov- no znanje. Tako so se na primer razvila društva, ki so skrbela za otroke: »Naši otroci<<, >>Prijatelji ·otrok in mladine<<, raz- širila se je aktivnost Rdečega križa, večalo število kulturno- prosvetnih društev, organizirana je bila konferenca >>Družina in gospodinjstvo<< itd. Ženske so bile nepogrešljive in mno- žične udeleženke v vseh teh organizacijah, v LF oziroma v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, tej močni politični or- ganizaciji in d ejavniku razvoja novih socialističnih pojmovanj in boja za nove družbene odnose na vseh področjih življenja in v vseh okoljih. Poleg tega so bile mladinke vse pogosteje in intenzivneje navzoče v mladinskih, delavskih in študen- tovskih organizacijah. V takšnih okoliščinah ni mogla biti nosilka vsega politič­ nega dela med ženskami le določena posebna ženska organi- zacija. To bi v novih razmerah vodilo k izdvajanju žensk iz skupnega političnega življenja, med vodilnimi družbenimi si- lami pa tudi pri ženskah samih bi rodilo napačno mnenje, da se morajo ženske same bojevati za uveljavitev svojih pravic 62  in za svoj družbeni položaj . Nastal je vtis, kot da gre za nekatere posebne ·i n ne splošne družbene probleme, kar bi demobiliziralo ženske za neposredno udeležbo v organih druž- benega samoupravljanja. Zato je IV. kongres AFŽ leta 1953 sprejel sklep, da AFŽ kot enotno in edino žensko organizacijo ukine, ker je bila z razvojem političnega sistema njena naloga izčrpana . Hkrati je priporočil, naj ženske vstopajo v društva, ki rešujejo pro- bleme, za katere so zainteresirane, oziroma, naj ustanavljajo nova društva in ·organizacije, ki se bodo ukvarjale z dejav- nostjo v interesu družbenega razvoja žensk, z razvijanjem raznih oblik pomoči materam in gospodinjam, kar jim bo omogočilo večjo udeležbo v družbenem življenju in uvelja- vitev vseh njihovih občinskih pravic. Vsa ta društva so se povezala v Zvezo ženskih društev, ki je bila ustanovljena na tem IV. kongresu AFŽ. Pri osnovnih odborih Socialistične zveze delovnega ljud- stva ustanovljene komisije za delo med ženskami so dobile nalogo, naj pomagajo socialistični zvezi pri vključevanju čim več žensk kot enakopravnih občank v politično življenje in naj k reševanju .tega družbenega vprašanja pritegnejo vse politične aktiviste. Te komisije so prenehale z delom, ko smo za učinkovitejšo prilagoditev organizacijskih oblik dela žensk in dela med ženskami novim razmeram in v zvezi s tem tudi novim nalogam ustanovili (1961) konference za družbeno ak- tivnost žensk. Omenjene konference so ena izmed specializi- ranih tribun SZDL, ki imajo za nalogo, da k reševanju dolo- čenih aktualnih vprašanj družbenega položaja žensk priteg- nejo čim več političnih in strokovnih delavcev obeh spolov in v teh aktivnostih povezujejo razne družbene organizacije. Po novem statutu SZDL so konference ali sveti za vprašanja družbenega, ekonomskega in političnega položaja žensk po- sebna oblika delovanja organov SZDL. Spremljajo uresniče­ vanje družbenih stališč o položaju žensk in predlagajo SZDL ukrepe za konkretno družbeno akcijo SZDL. Pomembna na- loga konference ·i n svetov je, da v sodelovanju z drugimi or- gani SZDL navezujejo stike z ženskimi organizacijami v svetu. 63 EMANCIPACIJA ŽENSK- SESTAVNI DEL SLEHERNEGA KORAKA V NENEHNEM BOJU ZA SOCIALISTičNO SAMOUPRAVLJANJE V nezadržnem toku naporov za pospešeni družbenoeko- nomski razvoj države je bilo kaj kmalu čutiti v praksi, da po- meni utrditev novega družbenega položaja žensk eno najglob- ljih sprememb v življenju in zavesti ljudi. Sprejetje ustavnih in zakonskih predpisov o enakopravnosti je pomenilo začetek in n e konca kompleksnih družbenih sprememb. že Marx in Engels sta predvidela takšen tok stvari po zmagi socialistične revolucije, še posebej glede položaja žensk. Spomnimo se znanih Marxovih besed o tem, da je treba znova postaviti in reševati tudi tista vprašanja, ki so bila v revo- luciji že »rešena «. »Prav tako se bosta specifični značaj moževe dominacije nad ženo v moderni družini in nujnost ter način njune res- nične družbene izenačitve pokazala v polni luči šele tedaj , ko bosta obe strani pravno popolnoma izenačeni . Tedaj se bo pokaza~0·, da je prvi pogoj za osvoboditev ženske udeležba vsega ženskega rodu v javnem življenju in delu, za to pa mo- ra individualna družina izgubiti lastnost gospodarske enote družbe.« (Engels: O izvoru družine, privatne lastnine in države.) Tako je bilo tudi v našem povojnem razvoju. V okviru mnogoterih vprašanj, ki smo jih reševali in rešili z zmago NOB, lmt so to, na primer, nacionalno vprašanje in druga, tudi vprašanja enakopravnega položaja žensk ni bilo moč re- šiti z dekreti. Tega se je KPJ zavedala, zato je bila - prek sindikatov, LF, skupščin - pobudnik za posebne družbeno- politične ukrepe v okviru splošnih razvojnih načrtov, ki bi jim lahko dali skupno ime: proces podružbljanja gospodinjstva in socialistična transformacija družine v okviru vseobčnega boja za napredek in socialistični samoupravni sistem. Odločilnega pomena je bilo dejstvo, da smo si zadali za cilj nagel razvoj dežele in pri tem računali s polno udeležbo žensk v družbenem in ekonomskem razvoju. Poleg velikih po- treb po delovni sili je ta proces pospešila tudi nova zavest o nujnosti e konomske osamosvojitve ženske, saj je le tako lah- ko v celoti uveljavlja svoj novi položaj v družbi in v družini. 64 Prek rok bTigadirk je šlo mnogo gradbenega materiala Pospešeno smo tudi usposabljali nove kadre mladincev in mla- dink z množičnimi mladinskimi delovnimi akcijami in z. raz- nimi oblikami hitrega usposabljanja kadrov (večerne šole, tečaji itd.) . Velik pomen za spremembo položaja ženske ter za spre- membo v pojmovanju nje nega položaja je imela industriali- zacija dežele, prehod kmečkega prebivalstva v nekmetijsko dejavnost. čeravno je industrializacija zajela najprej pretež- no moške, so jim kaj kmalu začele slediti tudi ženske. P r ehod iz kmetijskega - pretežno zasebnega - v nekme- tijski družbeni sektor je hkrati pomenil tudi pridobit ev no- vega družbenega statusa: delavca s sredstvi za delo v druž- beni lasti, neposrednega proizvajalca in samoupravljavca. Med- tem ko je bilo leta 1940 zaposlenih vsega 200 000 žensk, kar je v tedanji strukturi vseh zaposlenih predstavljalo samo 18 '0/o, znaša njihov delež sedaj od 5 200 000 skupno zaposlenih v družbenem sektorju kar 34,4 °/o. 65  Prehajanje moških in žensk iz vasi v industrijo, agrarna reforma, zadružniško gibanje in sociali&tična obnova kme- tijstva, vse to tudi zgovorno priča o tehtnem prispevku žensk- kmetijskih proizvajalk. Prispevek žensk v individualnem kme- tijskem gospodarstvu ni več anonimen, njihovo delo ustrez- neje vrednotimo in tudi njih upoštevamo kot proizvajalke, čeprav imamo prav na tem področju opraviti z največ ostan- ki starega. Ves ta proces pa ni potekal brez bolečin. Najprej je bilo treba zlomiti zaostalost v pojmovanju in premagati še druge ovire, ki so stale na poti ekonomske osamosvojitve žena. Na VI. kongresu KPJ leta 1952 je moral tovariš Tito izreči ostro kritiko v zvezi z zaposlovanjem žensk in njihovim vključevanjem v organe oblasti: » . .. Ze večkrat smo poudarili, da je bila vloga žensk v naši revoluciji velikanskega pomena. Poudarjali smo tudi to, da tudi v nadaljnjem revolucionarnem razvoju njihova vloga v celotnem družbenem življenju, političnem, kulturnem, eko- nomskem in drugem ni nič manj pomembna. Teh trditev nam ni narelmvala nobena potreba po dema- goški pmpagandi, narekovala so jih dejstva, da so ženske svojo družbeno vrednost dokazale na vseh področjih dejav- nosti, in to v nič manjši meri kot moški. Kljub temu pa lahko še danes pri nas ugotavljamo določeno podcenjevanje vloge žensk, predvsem v gospodarstvu. V zadnjem času ni redek po- jav, da razna podjetja odpuščajo z dela delavke in jemljejo na delo moške, češ, da je moški fizično odpornejši in sposob- nejši za razne specializacije od ženske in podobno. Takšne pojave je bilo predvsem opaziti po izročitvi tovarn in podjetij ' v upravljanje delovnim kolektivo m . Kako je moglo priti do j tega, da delovni kolektivi ravnajo z žensko kot z manj vredno delovno silo? Vzrok leži v tem, da med delovnimi množicami lili na žalost še vedno tli zastarelo in asociali:stično pojmovanje sposobnosti in vloge žensk v družbi, pojmovanje, češ da je il ženska ustvarjena samo za kuhinjo, vzgajanje otrok in gospo- 1: dinjska dela. Jasno je, da smo v prvih povojnih letih žensko delovno silo nenačrtno zaposlovali tudi na takih delovnih mestih, kjer je zaradi njene fizične kondicije in nevarnosti zanjo kot bo- dočo mater resnično ne bi bilo treba zaposlovati, in smo zatu morali iz povsem zdravstvenih razlogov žensko delovno silo 66  nadomestiti z močneJSO moško. Toda take zamenjave je opa- ziti tudi pri lažjih delih, kot so gostinstvo, trgovina, lahka industrija in tako dalje. Takšna praksa je v popolnem nasprotju z našimi načeli o enakopravnosti žensk. Enakopravnost ženske ni bila podar- jena, temveč je pridobitev naše revolucije, za katero so naše ženske prelile nemalo krvi v zaledju ali kot borke ... « »... Znan je herojski delovni pri:spevek naših žensk na prostov>oljnih mladinskih akcijah in akcijah Ljudske fronte. Tu so ženske dale in še danes dajejo svoj dragoceni prispevek h graditvi naše socialistične domovine. Kadar pa gre za pro- stovoljno delo, se še nikdar ni nihče spomnil reči, da so ženske manj zmožne od moških! Drži, da ima v naši socialistični skupnosti ženska eno naj- bolj častnih nalog- da daje družbi nov naraščaj in ga vzgaja. Toda vse ženske nimajo otrok in se tudi zaradi gmotnih raz- logov ne morejo posvetiti samo vzgoji svojih otrok. Kdor ne sprevidi tega, ta je brez občutka za socialno enakost in pra- vico. Na podobne tendence naletimo glede zastopstva žensk v ljudski oblasti. Tudi tu se je pokazalo, da število žensk v ljudskih odborih takorelmč v vseh ljudskih republikah upada, čeprav je število na volitvah udeleženih žensk vse večje in večje .. . « Šesti kongres KPJ (novembra 1952) je postavil v resolu- ciji o nalogah in vlogi Zveze komunistov Jugoslavije ostro zahtevo, da se morajo komunisti bojevati zoper vsak pojav zapostavljanja žensk v gospodarskem, političnem in družbe- nem življenju, in posebej opozoril na nujnost intenzivnega dela med kmečkimi ženami ter dviganja zavesti in moralnega lika mladink in mladincev. V razgovoru z delegacij'O IV. kongresa AFŽ septembra 1953 je bil tovariš Trto še bolj oster: »Celo med komunisti sem opazil, da znova privzemajo neke zastarele nazore o ženski. « Poleg problema zaposlovanja je bilo čutiti tudi precejšnje upadanje politične aktivno-sti žensk. Ko je tovariš Tito leta 1953 spregovoril občanom Bjelovara, je o 't em dejal naslednje : ». . . še celo pri drugih narodih, ki nimajo socialističnega sistema, veliko žensk zaseda najbolj odgovorna mesta, pa ne 67 samo v državi, temveč tudi na mednarodnem prizorišču. So mar naše ženske, ki so se znale z ramo ob rami bojevati s svojimi tovariši, morda manj vredne in nesposobne za taka opravila? Pravim vam, da potrebujemo in bomo še močno potrebovali s posobnost naših žensk za izvrševanje vsakovrst- nih nalog v pmizvodnji, politiki, komunalni politiki in dru- god, saj, če bo treba, so moški pač bolj poklicani nositi puške ... « >> ••• Tovarišice, sedaj se obračam na vas: biti morate ne- koliko bolj prodorne. Ne smete dovoliti, da bi vam vaši tova- riši, očetje, možje ali bratje govorili: Kaj boš tam, ti si žen- ska! Odgovorite jim tako, kot sem prejle dejal. Delati mo- rate v tej smeri. Ne smemo dovoliti razlik med moškimi in ženskami, ko se odloča o naši usodi, o raznih političnih in drugih problemih. Pri tem morajo ime1ti tudi ženske besedo. Drži, da je ženska v prvi vrsti mati, toda prav zato, ker naj- več prispeva za vzgojo novega narascaJa, ji gre toliko večja pravica, da ima kot mati svojo besedo v skupnosti, kakršna je naša - v socialistični skupnosti . . . « V teh pojavih pa ,s o se zrcalile tudi objektivne razmere. ženske so se vključevale v družbene akcije in v delo zunaj doma, pri tem pa je njihovo breme materinstva in gospodinj- stva v glavnem ostalo nespremenjeno, takšno, kakršno so že po tradiciji nosile v zaostali deželi in patriarhalni družini. Skupne akcije za reševanje nekaterih akutnih problemov (skrb za otmke, prehrana in podobno) so imele v prvih letih raz- voja velik pomen, niso pa rešile nastalih problemov. Nujen je bil prehod od kampanjskih akcij k sistematičnim in traj- nim rešitvam novih družbenih in socialnih vprašanj . Tu pa se je pokazalo, da je trajna rešitev povezana s pl'oblemom nadaljnjega razvoja celotnega družbenoekonomskega siste- ma, s problemom vloge države in položajem delavcev v pro- izvodnji in delitvi. Postavilo se je vprašanje intenzivnejšega ustvarjanja družbene materialne osnove ter vprašanje samo- upravljanja v celoti družbenih odnosov. Vprašanje skrbi za otroke, ki je bilo nenehno odrivano v zasebno sfero družine kot izključno vprašanje žensk, je bilo nujno postaviti kot vprašanje skupne družbene skrbi, kar je bistveni pogoj in dejavnik pri ures ničevanju socialističnega razvoja družbe. V razpravah o velikem razkoraku med pro- 68 klamiranimi načeli in prakso so postali mnogi odprti družbeni problemi otroka in družine izgovor za kritiko zaposlovanja žensk : obljubljena ekonomska samostojnos't ženske se je torej pokazala kot dvojna obremenitev, ne pa kot osvoboditev. Peti plenum SZDL Jugoslavije je leta 1975 postavil to vprašanje na dnevni red in opozoril na bistvo konflikta ter na smeri družbene akcije. Tovariš Kardelj je na tem plenumu mimo drugega ugoto-vil: » . •. Spričo sedanje prikljenjenosti žene na zaostalo go- spodinjstvo in otroke, ki so ·o dvisni skorajda izključno od skr- bi ma,t ere in od družine, je delo moških v podjetjih in usta- novah produktivnejše od dela žensk. Ženske sicer imajo mož- nost za pridobitev višje kvalifikacije, vendar pa to iz že ome- njenih razlogov niti z družino in otroki obremenjeni ženski niti družbi ne prinaša tistih rezultatov, ki bi ustrezali vlože- nim naporom žensk samih in sredstvom, ki jih v ta namen daje družba. Gospodinjske skrbi in vezanost na dom poročeni ženi otežujejo, pogosto pa celo onemogočajo, da bi uveljavila pridobljeno znanje in še nadalje razvijala svoje ustvarjalne sposobnosti. Razumljivo je, da takšna situacija ne stimulira štipendiranja žensk. Zato se pred nas postavlja prvenstvena naloga, da si vzporedno z zaposlovanjem žensk sistematično prizadevamo za spremembo položaja družine. To ni samo ženski problem, to je družbeni in ekonomski problem naše socialistične druž- be nasploh. Če bo naše družinsko gospodinjstvo ostalo takšno, kot je sedaj, kakršno smo podedovali, se ne bomo mogli ekio- nomsko razvijati, ne bomo dosegli maksimalne produktiv- nosti ne pri delavcih ne pri delavkah v proizvodnji. Tega vprašanja pa v interesu žensk in v interesu skupnosti kot ce- lote ne bomo rešili, dokler se ga ne lotimo s konkretnimi ukrepi. Na tem področju je načeloma pravilno postavljena nalo- ga izgradnje servisne mreže, ki naj bo materialna podlaga za našo novo socialistično družino, ki naj temelji - kot pravilno ugotavlja referat - na ljubezni in medsebojnemu razumeva- nju ekonomsko samos,t ojnih zakonskih tovarišev . .. « Razvoj delavskega samoupravljanja, komunalnega siste- ma, stanovanjskih oziroma krajevnih skupnosti kot samo- 69 upravnih mehanizmov, kjer občani s svojo akcijo in na pod- lagi vse večjega vpliva na delitev dohodka rešujejo svoje živ- ljenjske probleme, je postal nujen za razvoj socialističnih in humanih medčloveških odnosov. VIL kongres ZKJ leta 1958 je takšen pristop k enako- pravnosti žensk - gre za nov položaj obeh spolov v družbeni skupnosti - programsk;o razčlenil. Kongres je ugotovil, da je glavni problem socialistične graditve položaj človeka v druž- benem de-lu in medsebojno razmerje ljudi v proizvodnji in delitvi. V tem okviru je boj za uresničitev popo-lne emanci- pacije žensk izgubil smisel boja za »enake pravice«, v bistvu je postal sestavni del splošnega boja za osvoboditev človeka in njegovega dela, pogojen .s procesi tega boja. Zato program. ZKJ določa~ ». . . Problem enakopravnosti žensk v Jugoslaviji ni več politični problem niti problem pravnega položaja žensk v družbi; ostal je v glavnem le še kot problem ekonomske ne- razvitosti, primitivizma regionalnih pojmovanj in drugih kon- servativnih predsodkov, zasebno-lastniških odnosov, ki še vplivajo na življenje družine. Zaostalo gospodinjstvo in ob- stoječi materialni problemi družine ovirajo žensko pri njeni polni udeležbi v ekonomskem in družbenem življenju, ustvar- jajo konflikte med njeno vlogo v družbi in družini. Zaostalo gospodinjstvo je zapreka družbeni aktivnosti tudi vseh osta- lih družinskih članov. Ti problemi se še posebej zaostrujejo s hitrejšo industrializacija države, s spremembo socialne strukture prebivalstva. Materialni razvoj države nudi hkrati možnosti za razvoj •tehnične baze družbenih služb, namenje- nih potrebam gospodinjstva, kar bo pripomoglo k rešitvi raz- petosti ženske med udejstvovanjem v družbenem življenju in njenim položajem v družini in povečalo življenjski standard vseh družinskih članov ... << Na VII. kongresu ZKJ je tovariš Tito ponovno ostro izra- zil svoje prepričanje in stališč a ZKJ o nujnosti popolne jnte- gracije žensk v ekonomski in družbeni razvoj države: ». .. Pojmovanje, d a gre ženski predvsem delo v gospo- dinjstvu, ]e, najblažje rečeno, nazadnjaško in nima nikakršne zveze s pojmovanjem vloge žensk v socialistični družbi. Več pozornosti je treba posvetiti problemom v zvezi z za.poslova- 70 ženske Dalmatinske Zagore na analfabetskem tečaju njem žensk ter raznim težavam, ki danes to zaposlovanje spremljajo. Obsodbe vredno je dejstvo, da imajo neredkokdaj takšno stališče tudi nekater~i člani zveze komunistov ... « ». .. Ekonomska osamosvojitev ženske na vasi poteka zelo počasi, ker je socialistični razvoj na vasi ·o zko povezan s po- speševanjem kmetijstva in zadružništva, ki pa še zmeraj ni bistveno presegel začetne faze v razvoju socialističnih proiz- vodnih odnosov na vasi ... « Za nadaljnjo idejnopolitične akcij·o ZKJ in vseh subjek- tivnih družbenih sil v boju za emancipacije žensk je zgodo- vinskega pomena, da je program ZKJ izrecno ocenil konflikt med vlogo ženske v zakonu in družini in njenim položajem delavke v proizvodnji in družbenem upravljanju ter opozoril, da je nujno potrebno spoznati in voditi sproti nastajajoče procese v transformaciji zakonskih in družinskih razmerij v dobro vseh družinskih članov in celotne družbe. Z ukinitvijo patriarhalne zakonske in družinske zakono- daje, z uvajanjem družbenega vanstva iri pomoči družini, z 71  ili ii ·,, 1 ustvarjanjem materialnih in drugtih pogojev za ekonomsko osamosvojitev ženske, z razvijanjem raznih ustanov za pomoč družini pri negovanju in vzgoji otrok, z ustvarjanjem druž- bene tehnične baze gospodinjstva, ki bo družino rešila priti- ska zaostalih gospodinjskih del, z vsem tem je dana v socia- listični družbi nova podlaga zakonskim in družinskim raz- merjem, ustvarja se nova morala v osebnih odnosih ter vrača človeka k njegovi pravi človeški naravi brez izkoriščanja in poniževanja drugega. Hkrati ko se družina osvobaja hlapčevanja zaostalemu gospodinjstvu, poglablja, bogati in krepi svoje notranje m ed- človeške odnose ter pomeni vir osebne sreče vseh njenih čla­ nov. Brez prisile zasebnolastniške družbe ter z njo povezanih družbenih predsodkov delovni ljudje svobodno· snujejo svoje zakonsko in dru2rinsko življenje, temelječe na vzajemni lju- bezni, tovarištvu in spoštovanju t er na ljubezni do svojih otrok. Sprememba zakonskih in družinskih razmerij je zgodo- vinski proces, ki mo·r a premagovati objektivne m a terialne ovire ter zaostale navade, predsodke in pojmovanja, ki so prav na tem področju globoko zakoreninjena.« 1 [11 DRŽAVA ALI ZDRUŽENO DELO ·1' 1' Tako je ZKJ pod Titovim vodstvom ko·r ak za korakom 1 1 M! 1 ob ustvarjalni uporabi marksizma Šlirila obzorja za afirmacijo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Ceprav so številke li o položaju žensk govorile o dokajšnj em zaostajanju, je posta- jalo vse bolj jasno, da tega zaostanka ne bodo mogle nado- j!. mestiti ne tako imenovane »Ženske« pravice, ne sama politič­ na akcija ne varstveni ukrepi države. Občutni razkorak med 1, proklamiranimi načeli , programom in prakso na področju bo- ja za emancipacijo žensk, za emancipacijo človekove osebno- Ji, sti je še zgovorneje pokazal, da je šlo tudi pri reševanju kon- fliktov med materinstvom, delom 1in družbeno aktivnostjo '1! žensk za dve tendenci, za dva koncepta graditve socializma. ;l;. Šlo je za problem vloge države pri razpolaganju s plo- dovi dela in pri odločanju o sredstvih in pogojih dela; šlo je 72 ~ 1 za odpravo posrednika m ed delavci v združenem delu, da bi ljudje sami kot subjekti družbenih odnosov reševali nasprotja dr užbenega razvoja. Beseda je o etatističnem oziroma samo- upravnem konceptu razvoja socialistične družbe: ali močn a socialistična država ali moč sociali:stične skupno sti kot svo- b odne asociacije proizvajalcev. S programom ZKJ so se jugo- slovanski komuniSti odločno zavezali za boj v smeri socia- lističnega samoupravljanja - ·t oda razmerje sil je zahtevalo nenehno budnost, da bi ohranili samoupravno usmeritev. V teh odločilnih lellih je tovariš Tito na čelu ZKJ omo- gočilnadaljnje revolucionarno reševanje delavskega, s tem pa tudi ženskega vprašanja, o čemer pričajo ustavne spre- membe in kongresi ZKJ. V letu 1963 sprejeta ustava je pomenila velik korak na- prej v razvoju socialističnih odnosov, odprla je delavskemu razredu nova obzorja za uveljavitev. V tej ustavi ni več posebnega člena iz prejšnje jugoslo- vanske ustave o politični, gospodarski in družbeni enakoprav- nosti žensk. Posebni člen o enakopravnosti žensk je v prvih povojnih letih pomenil potrditev že med vojno .in revolucijo dejansko izpeljanih sprememb v družbenih in medčloveških odnosih, potrditev celotnega programa družbene akcije za afirmacija ženske kot enakopravnega občana. V javni razpra- vri. o osnutku nove ustave je prevladovalo mnenje, da bi tak člen , če bi ga zadržali v ustavi, proces dejanske afirmacije ženske, pravzaprav zaviral namesto mu odprl nove per- spektive. Zaradi razm erij v družbi pa ustava iz leta 1963 n i bila dosledna, ko je šlo za konkretizacija deklaracije o tem , da je delo podlaga za materialni in družbeni položaj človeka. Pre- daleč bi nas odvedlo, če bi p odrobno spreminjali naš politični in ustavni razvoj do nove ustave iz leta 1974 in zakona o združenem delu. Tu naj omenimo le prepričanje, da verjetno ni področja, kjer bi bilo mogoče tako očitno meriti nihanja v družbeni praksi, kot je področje, ki ga imenujemo problemi družbenega položaja žensk. Etatistično birokratski paternali- zem, malomeščan ska demagogija in elihlzem so kar tekmovali, kdo bo ponudil »svojo« r ešitev za tekoče probleme žensk in družine. 73  Tu so bile težave našega gospodarskega razvoja, npr. kar zadeva razmere in položaj zaposlenih žensk, razlike pri zapo- slovanju, štipendiranju, napredovanju pri delu 'in v poklicih in kar zadeva materialne osnove za razvoj družbenih služb. Javno mnenje je nihalo: od kritiziranja mater, češ da za- nemarjajo otroke, do kritiziranja države, češ da zanemarja matere. Profesionalna orientacija ženske mladine na pretežno >>Ženske« poklice je bila znak, da še nismo premagali nego- tovosti v zvezi z možnostjo zaposlitve in možnostjo materin- stva zaradi nezadostno razvitega otroškega varstva. Najbolj drastično pa so govoriLi kazalci o upadanju števila žensk na političnih funkcijah v skupščinah in političnih izvršilnih or- ganih. · V času, ko smo reševali fundamentalna vprašanja vloge delavskega razreda, države .i n partije v naši družbi, niso zgolj po naključju tekle številne razprave o raznih, na prvi pogled manj pomembnih aspektih polo·ž aja žensk, ki so po svoji stra- ni opozarjale na specifičnost in kompleksnost družbenih raz- mer. Revolucionarna akcija za zagotovitev bodočnosti, ki bo pripadala delavcu in ženski, je mo-rala reagirati tudi na te pojave. Naj omenimo le nekatere: razprave o vlogi države pri varstvu zakona in družine v okviru soCiialrie politike in dru- žinske zakonodaje, razprave o osebnem imenu in matičnih knjigah, o otroškem varstvu, o otroškem dodatku, o splavu, načrtovanju družine, populacijski politiki, plači za gospodinj- stvo, nočnem delu in varstvu pri delu ter podobno. V teh na prvi pogled postranskih vprašanjih so se pogosto merile sile med raznimi tendencami v družbi. Birokra.t sko etatistični odnos in malomeščanski liberali- zem sta odpirala prosto pot konservativnim pogledom na po- ložaj ' ženske vsakokrat, ko je manjkala družbena akcija za r ešitev nasprotij, k!i so spremljala nastanek novih družbenih in medčloveških odnosov, vsakič, ko smo dopustili krepitev oblasti nad ljudmi v imenu »višjih«, nacionalističn:ih ali teh- nokratskih ciljev. Leta 1973 je SZDLJ kot fronta socialističnih sil na celu z ZKJ v boju za uresničevanje jasne Titove usmeritve k raz- rednim rešitvam družbenih vprašanj celovito obravnavala di- leme v zvezi s »samoupravljanjem, sodobnim družbenim, eko- nomskim in tehnološkim razvojem in nekaterimi aktualnimi 74 Prve so odvrgle ogrinjala vprašanji družbenega položaja žensk<<. Akcije za izboljšanje položaja žensk, ki so potekale v znamenju boja za enakoprav- nost, so s svojimi rezultati, še bolj pa s pomanjklj ivostmi opozarjale, da je treba znova opredeliti smotre in merila na- predka. Z vso jasnostjo se je postavila zahteva, da je treba prenehati meriti položaj ženske v družbi le po odnosu do po- ložaja moškega, pač pa se je potrebno kritično lotiti tistih institucij družbene ureditve, ki v dosedanji obliki ne zago- tavljajo zadostnega vpliva temeljnim nosilcem razvoja - pro- izvajalcem in delavcem - brez obzira na spol - na vasi in v mestu. Delavci, tako kot večina žensk, v predstavniških 'Obli- kah političnega odl'Očanja niso imeli možnosti uveljaviti svoje znanje in iniciativnost ter ju vgraditi v tokove progresivnega razvoja. Kljub naporom in nekaterim izjemam je odločanje v sistemu predstavniške demokracije vendarle ostalo dostopno samo ožjemu krogu »profesionalnih<< politikov (če niti ne šte- jemo osrednjega vprašanja, kdo naj odloča o odtujenem dr- žavnem kapitalu). V takšnih razmerah so se delavci in ženske 75 v neposredni proizvodnji znašli pred dilemo, ali naj opustijo delo v svojem poklicu in se v prihodnje ukvarjajo le s poli~ tiko in ali naj ženske ostanejo brez družine, da bi se lahko v polni meri udeleževale političnega življenja ... Podatki o kvantitativno šibki zastopanosti žensk v političnih funkcijah so opozarjali, da ne gre iskati vzrokov toliko na strani žensk kot na strani družbenopolitičnih institucij. Zaradi razlogov, ki so delavcem od:tujevali sadove dela in odLočanja o družbe~ nih zadevah, so bile ženske še posebej potisnjene v zasebnost. Uveljavitvi »enakih pravic« žensk v družbi so se zoperstav~ ljale stara delitev dela, ,s tare obveznosti v gospodinjstvu in družini. Rešitve konflikta med omenjenima sferama ne pri- naša samo enakomerna porazdelitev opravil na vse družinske člane znotraj individualnega gospodinj-stva, končno rešitev nakazuje znanstveni socializem: da je večino opravil treba spremeniti v panoge javnega, družbenega dela, ko družina preneha biti ekonomska skupnost. Naš družbeni razvoj je že krenil v tej smeri, pri tem pa ga podpira sodobni razvoj pro- izvajalnih sil, znanosti in tehnologije. Skrb, da bi se njihovi dosežki ne sprevrgli v degeneriranost potrošniške družbe, je v prvi vrsti naložena pravilni usmeritvi vodilnih družbenih sil, načrtovanje in usmerjanje razvoja pa mora biti v rokah pra- vih nosilcev napredka - delavskega razreda. Podružbljanje gospodinjskih del ter samoupravna družbena akcija v skrbi za otroke lahko sprostita neslutene človeške zmogljivosti v boju za splošni družbeni napredek, za bolj izenačen start otrok v življenje in za nastanek novih vezi tovarištva in solidarnosti v družini in socialistični družbi. Podobne so bile tudi ugotovitve kongresa samoupravljal- cev. Boj za razvoj samoupravljanja in za udeležbo vseh ob- čanov pri odločanju o družbenih vprašanjih je bil globoko po- vezan z bojem proti birokratsko-tehnokratskemu zapiranju politike v ozke eiitne kroge, ki navadno poudarjajo paterna- listično skrb za človeka in mu s tem preprečujejo, da bi postal subjekt svojega družbenega položaja, da bi razvil vse svoje ustvarjalne sposobnosti in prevzel tudi svoje družbene odgo- vornosti. Boj vseh naprednih družbenih sil in ne samo žensk - proti patriarhalno-paternalističnim odnosom do družinske- ga in družbenega položaja žensk je v tem kontekstu postal eden najpomembnejših strateških pogojev za uspešen razvoj 76 socialističn ega samoupravljanja: ali bo delavec postal subjekt odnosov ali pa objekt državne skrbi? Transformacija individualne družine v smislu podržav- ljanja in podružbljanja nekaterih njenih funkcij poteka v raz- nih oblikah v vsem sodobnem svetu: v veliki meri jo spod- bujata zaposlovanje žensk in boj za njihovo enakopravnost. Vendar pa mora državno reševanje tu nastajajočih konfliktov le v skromni meri premagati razkorak med sodobnimi pro- izvaj alnimi sredstvi in zastarelimi, anahronističnimi družbe- nimi in družinskimi odnosi. Odtujevanje dohodiDa v državnem proračunu za otrošlm in socialno varstvo odtujuje vso to sfero od delovnega človeka. Zakaj , če je to stvar države, naj se s temi vprašanji ukvarjajo pač državni organi! S tem pa ljudem kratimo občutek neposredne medsebojne povezanosti in soli- darnosti, vsa družba in vsak posameznik posebej pa so pri- krajšani za iniciativo in iskanje novih možnosti - humanih in hkrati realnih rešitev. Nova ustava SFRJ in X . kongres ZKJ sta z razrednih pozicij in zvesta že davno začrtanim potem boja za osvobo- ditev dela odločno opredelila položaj delovnega človeka pri odločanju o sredstvih, pogojih in sadovih dela in na tej pod- lagi gradimo delegatski sistem, ki revolucionarno rešuje tudi nakop i čene probleme družbenega položaja žensk. Določitev dela kot edinega merila za družbeni položaj ·č1oveka, temeljna ustavna pravica do odločanja delavcev o sredstvih, pogojih in sadovih dela, neposredna povezava dela z upravljanjem ter svobodna menjava dela med udeleženci v neposredni proiz- vodnji in družbenih dejavnosti - to je pot za premagovanje protislovij v položaju žensk. To pa seveda ni mogoče brez njihove aktivn e udeležbe, prevzeti morajo vlogo subjekta - enako kot m ed NOB. Z ustavo začrtanega rev·o lucionarnega koraka, ki ima tako daljnosežni pomen za emancipacijo de- lavca in ženske, pa ni mogoče ure sničiti s prepuščanjem stva- ri samotoku. V prepričanju , da je moč ustavo uresničiti samo z n e- nehno zavestno akcijo komunistov in vseh socialisti čni h sil, je deseti kongres ZKJ v svojih resolucijah vsestransko opo- zoril na kompleksnost nalog in nakazal nujne smeri delovanja. V okviru naše razprave moramo opozoriti na dejstvo, da je X . kongres ZKJ vprašanja, ki smo jih dotlej obravnavali kot 77 pretežno ženska, integriral v ustrezna področja družbenoeko- nomske akcije komunistov kot splošne družbene probleme. Za razvoj socialističnega samoupravljanja, predvsem pa za razvoj tistih samoupravnih teles, kjer naj delovni ljudje re- šujejo probleme družine, je bilo še posebej pomembno raz- čistiti z znanimi nesporazumi : da se je v pojem družbe vple- tal eta:tistični in paternalistični koncept države; da smo so- cialno in otroško varstvo pojmovali kot karitativno in klira- tivno skrb za nebogljene, ne pa kot samoupravno, solidarno in tovariško reševanje življenjskih problemov vseh ljudi v socialistični samoupravni družbi, solidarnost pa smo enačili s karitativo, namesto da bi jo obravnavali kot bistveni ele- ment in sestavni del socialističnih družbenih odnosov. Konflikte med materinstvom in delom rešuje novi ustav- ni sistem predvsem ko.t družbena nasprotja, kjer so starši, delavci in občani subjekti podružbljanja skrbi za otroke in nosilci odgovornosti za vsakdanje potrebe ljudi v okviru te- meljnih organizacij združenega dela, krajevnih in samouprav- nih interesnih skupnosti. Ustava določa krajevno skupnost kot osnovni vir podružbljanja in ji s tem podeljuje značaj raz- širjene družine, se pravi, da prerašča individualni interes v družbenega, družbeni interes pa pojmujemo kot svojega. Tako so jugoslovanski komunisti premagali izziv neza- dostnosti pravne ·izenačitve za uresničitev enakopravnosti: pot do družbene enakosti predvsem niso pravni ukrepi v dobro in- dividualne matere niti zapiranje materinstva v okvire indivi- dualne družine. Biološka funkcija ženske, ki je na začetku razredne družbe povzročila tako delitev dela med spoloma, ki ji je poleg neposredne skrbi za otroka naložila še celotno skrb za vsakdanje življenjske potrebe družinskih članov in gospodinjstvo in jo hkrati izrinila iz družbenih odnosov - se sedaj vrača v svoje naravne okvire in izgublja pomen nje- ne družbene »usode«. Tako je našlo potrditev marksistično pojmovanje, da je repr.o dukcija človeka sestavni del družbene reprodukcije, o kateri naj odloča svobodno združeno delo. Družbena razvojna politika in orientacija na konkretno in enotno izražanje inte- resov posameznikov, mater in očetov ter vseh občanov in družbe kot celote, da se rodijo zdravi otroci, vzgoja otrok kot 78 Delegacija AFŽ Jugoslavije pri tovarišu Titu leta 1953 . Z leve proti desni: Ljubovka Tomic, Vida Tomšič, Tito, Blaženka Mimica in Mara Radie najbolj dragocenega človeškega potenciala skupnosti, celo-tna skrb za ljudi, vse to ni niti sociala niti kako obrobno »Žensko vprašanje<<! Nasprotno - v tem leži smisel bojev naprednega človeštva za boljše, človeka vrednejše življenje, čeprav vodi pot k takšnemu življenju v skupnosti svobodnih proizvajal- cev prek ruševin starih mitov. Ostanki starega so v tem po- gledu zelo živi, še več . vsak dan bi dobivali novih moči, če bi komunisti dovolili, da bi se nam za ideale bogatejšega in sreč­ nejšega življenja vsilili uvoženi. lažni ideali potrošniške druž- be - v kateri je vse moč kupiti«. K~onservativne reakcionarne sile ter birokratski tehnicizem si vsi skupaj nenehno prizade- vajo za ohranitev starih medčloveških odnosov. Danes pa je že povsem jasno, da si te sile načrtno iščejo za zaveznika zaostalost žensk in družinskih odnosov. Govorijo o krizi družine, morale, izgubljenem človeku! Poznati naše programske cilje, začrtane pred 40 leti, spoznati globino nji- 79 hovega smisla in daljnosežnost osvoboditve posameznikov v skupnosti 'S vobodnih ljudi, ki živijo od svojega dela, voditi tovariško akcijo za takšne družbene in medčloveške odnose, to je ne samo partijska obveznost, temveč tudi najviše moralno dejanje. Brez zavestne akcije v tem boju ni zmage- kot tudi v nobenem drugem ne! Seznaniti se z bojem KPJ pod Titovim vodstvom za te cilje pomeni danes več kot samo zgodovinsko potrebo. · GLOBALNI POMEN VPRAŠANJA O POLOŽAJU ŽENSK V DRUŽBI Mednarodno leto žensk, ki so ga v letu 1975 razglasili Združeni narodi, je opozorilo na svetovni pomen boja proti diskriminaciji žensk. Znano je, da je enakopravnost moških in žensk prokla- mirana kot mednarodna obveznost ustanoviteljev Združenih narodov v ustanovni listini v istem pasusu, ki govori o obvez- ni zagotovitvi enakopravnosti narodov in držav. Ko se ]e svet rešil ,s trahot druge svetovne vojne, je torej prevladalo spo- znanje, da sodi uresničenje popolne enakopravnosti moških in žensk med osnovne cilje in dosežke človeškega rodu. Takrat je bilo znova potrjeno dejstvo, da je pomenila druga svetovna vojna tudi zmago nad ideologijo izkoriščanja in diskrimina- cije človeških bitij in narodov. Ko je skoraj večina držav vgradila načela enakopravnosti žensk v svoje nacionalne za- konodaje, je postalo vse bolj pereče vprašanje, kako razgla- šene pravice tudi zares uveljaviti. Pokaz.a lo se je, da ima golo proklamiranje pravic tudi na položaj ženske le omejen vpliv. Pa ne samo zaradi stoletnih predsodkov. Razglašenim pravicam do dela, do enakopravnosti, do sprememb v dru- žinskih odnosih, do izobrazbe, do aktivne in pasivne volilne pravice stojijo na poti vse tiste ovire, ki jih mora premago- vati delovni človek na poti do osvoboditve dela, ki jih morajo premaga.t i države in narodi, da lahko svojo politično in gospo- darsko usodo vzamejo v svoje roke, ovire; ki onemogočajo mednarodni skupnosti, da bi krenila po novih poteh in pre- mostila globoke prepade, ki delijo bogate od revnih, razvite 80 Srečanje z materjo padlega borca -Slavonski Brod maja 1953 81  države od držav v razvoju. še več. Kljub poudarjanju dej- stva, da ženske niti v razvitem svetu niso dosegle popolne ena- kopravnosti, dokazovanju, da pospešeni gospodarski razvoj sam po sebi ne rešuje problemov enakopravnosti žensk - je postalo še bolj jasno, da ni dovolj posvečati se le boju proti zunanjim oblikam kršitev človekovih pravic, ampak se je tre- ba lotiti samih korenin vzrokov za takšen človekov položaj v svetu. Množična revščina, lakota, zaostalost v ekonomskem razvoju so usoda večine prebivalstva v starih družbenih struk- turah, hkrati ko na drugi strani človeštvo že razpolaga z naj- sodobnejšimi sredstvi za vojskovanje in uničenje vsega živega na zemlji. Dejstvo, da visok narodni dohodek ne ukinja razredne eksploatacije in diskriminacije žensk, je pač razlog za nujnost zavestnega in organiziranega boja za družbene spremembe. S tem pa se seveda odpira vprašanje teo·retičnega in praktič­ nega pristopa k pospeševanju razvoja držav v razvoju. Vse- kakor je treba zahteve za napredek žensk povezati z drugačno vrsto razvoja, kot je bil razvoj danes razvitih buržoaznih dr- žav v razmerah vzpona kapitalistične eksploatacije. Države v razvoju ne morejo sprejeti dolgoročnosti niti nehumanosti t a kega razvoja. Sodobna tehnologija, upoštevanje človeških pravic, izkušnje vsega človeštva, antikolonialnih vojn in zra- ven še njihova naravna bogastva, vse to jim omogoča druga- čen, bolj human in hitrejši način razvoja - pogojen s skup- nimi interesi razvitih držav v razvoju in s suverenimi pra-'- vicami vsake države, da, opirajoč se na lastne moči in na hitro osveščanje in aktivnost ljudskih množič, stopa naprej po l ast- ni pot,i. Medsebojno sodelovanje neuvrščenih in držav v raz- voju postaja vse bolj pomemben dejavnik, k i lahko v v eliki meri uresniči upanje, da bo nemara mogoče nekatere etape v razvoju skrajšati in preskočiti. Enakopravna udeležba žensk kot p ogoj za socialnoekonomski napredek vsake države ter za napredek žensk samih je eden izredno pomembnih elementov sodobnega koncepta razvoja, ki mora imeti obeležje načrtne­ ga, k družbenim spremembam usmerjenega napredka. Reševanje položaja žensk je torej neposredno povezanQ z zahtevami držav v razvoju za nove možnosti pospešenega razvoja, za hitrejše premagovanje prepada med razvitimi in nerazvitimi državami. 82  Kadar govorimo o odnosih med položajem žensk in hi- trejšim družbenoekonomskim razvojem, je treba opozoriti še na en aspekt odlokov Združenih narodov o kvaliteti udeležbe žensk v razvoju ter v političnem odločanju o vprašanjih miru v svetu. Zavrnjena je bila doslej pogosto zlorabljena teza, naj ženske vplivajo na družbene in svetovne dogodke prek svoje družine, kot soproge, matere, gospodinje. Pod vplivom buržo- aznih ideologij naj bi ženska sprejela vlogo, ki jo ima v pa- triarhalni družini kot soproga, gospodinja in mati, vplivala naj bi torej le posredno v politični udeležbi svojega moža oziro- ma z vzgajanjem novih generacij, ki naj postanejo aktivni delavci in politiki. Nasprotno temu je bilo sprejeto stališče , naj ženske neposredno sodelujejo v ekonomskem razvoju in odlo- čanju v politiki. Na tej podlagi je treba zahtevati spremembe njihovih dosedanjih družinskih odnosov, spremembe v polo- žaj u in vlogi moških in žensk. V svetu se danes zelo zanimajo za izkušnje naše poti, tudi kar zadeva družbeni položaj ženske, njeno vlogo v razvoju in upravljanju. Zato so delegati na svetovni konferenci ob med- narodnem letu žensk 1975. leta v Mehiki z izredno pozornostj o poslušali poslanico predsednika Tita : >> •• • kot posebno pomembno štejem dejstvo, da problemu v zvezi s položajem ženske posvečata v tem trenutku posebno pozornost tudi svetovna skupnost in svetovna organizacija. V tem vidim porast vloge ZN in izraz krepitve sil miru in napredka v svetu ter uspeh boja, ki ga bijemo za reševanje perečih, predvsem ekonomskih problemov v mednarodnih od- nosih, da bi lahko človeštvo, vsaka država in vsak posameznik še odločneje stopil v svet miru, svobode, enakopravnosti na- rodov in socialne pravice. Globoko sem prepričan, da sta družbena vloga in položaj žensk prepričljiva kazalca splošnega razvoja družbe in da pomeni vsaka akcija, usmerjena k reše- vanju pr.o blema žensk, prispevek k splošnemu napredku ce- lotne družbe in prek nje k napredku celotne svetovne skupno- sti in obratno. Boj za družbeni napredek in za človekove pra- vice - katerih del je enakopravnost žensk - je nedeljiv. Globoka zavest naših narodov glede tega dejstva je prišla do izraza v osvobodilnem boju proti fašističnemu okupatorju. To je bil hkrati boj za nove družbene odnose v Jugoslavij i in po vsem svetu, kot sestavni del boja, ki smo ga bili v II. sve- 83 tovni vojni in v celotnem povojnem obdobju proti koreninam, ki so pognale fašizem in ki še danes vzdržujejo in porajajo razne oblike podrejanja narodov in zatiranja človeka, s tem pa tudi diskriminacijo žensk. Z množično in aktivno udeležbo v našem osvobodilnem boju so si jugoslovanske ženske izboje- vale pravico, da so tudi v mirnem času eden odločujočih de- javnikov za ustvarjanje in razvijanje novih socialističnih sa- moupravnih odnosov v družbi, odnosov, ki so zasnovani na enakopravnem položaju žensk. S tem je ženska postala aktiv- na ustvarjalka :takih družbenoekonomskih razmer, ki ji omo- gočajo, da danes kot državljanka, občanka, delavka in uprav- ljalka enakopravno sodeluje na vseh področjih družbenega, političnega in ekonomskega življenja v državi, da sodeluje v boju, ki ga v svetu bije socialistična, neuvrščena Jugoslavija za mir, zasnovan na enakopravnosti vseh narodov in na nji- hovi pravici, da sami odločajo o svoji usodi. « 84